Tudi letos so nas obiskali varovanci dnevnega centra Sonček. Taborniki smo jim prikazali kako si sami napravimo kompas in kako poiščemo sever, kako naredimo različne vozle in zakaj jih uporabljamo, pripravili smo jim pravi lov na lisico z zanimivimi in poučnimi nalogami, za konec pa smo jim pokazali s kakšnimi zabavnimi športnimi igrami se mi kratkočasimo. Seveda pa brez petja in bansov pri tabornikih ne gre.
Po prijaznih in pohvalnih besedah učiteljice sta nas za športni dan prosili še učiteljici 2. razredov in tako smo teden kasneje, 11. 4. 2014, športni dan organizirali še za drugošolce. Skupina je štela 36 otrok, tako da je bilo kar pestro. 4 nadobudne vodnice smo otroke pred taborniškim domom takoj razdelile v tri skupine. V prvi skupini so otroci spoznavali potne znake, v drugi se učili vozle, v tretji pa se pogovarjali o življenju v naravi. Po malici so otroke čakali še lov na lisico, izdelovanje kompasa ter sprostitev z igrami. Da sta nam športna dneva res uspela, smo videli, ko so se nam na vodovih sestankih pridružili novi člani.
V soboto navsezgodaj zjutraj je pred taborniškim domom avtobus pobral 18 GG-jev, PP-jev in RR-jev. Ko je že zgledalo, da nam bo to leto brez težav uspelo priti na prizorišče Glasa svobodne Jelovice, nam jo je zagodel avtobus. Tako smo bili na bencinski črpalki primorani malce počakati, a kdor čaka, dočaka. Z drugim avtobusom pa smo prav zares prispeli v Poljane nad Škofjo Loko, kjer nas je pričakala dobrodošlica, ki ji ni para – žirovski čokoladni piškoti! Takoj za tem smo s polnimi usti reševali topo teste in odšli na progo, nekateri vmes še spoznavali telovadnico in zabavne pripomočke v njej. Popoldne, ko smo se vrnili s soncem obsijane proge, nas je čakalo kosilo s palačinko za posladek in nekaj prostega časa. Navdušeni nad rezultati (še posebej ženske ekipe pod imenom Kapucarji) smo stiskajoč pesti odšli na avtobus, od tu pa brez zapletov domov! Skupno smo kot rod dosegli kar 9. od 20 mest, GG punce Kapucarji so bile 3. v svoji konkurenci, GG fantje Paraplegiki 18., grče Ruševci pa 11.
Prvo soboto v oktobru (5. 10.) se je, sedaj že tradicionalno, vodstvo RSR odpravilo na TaboLabo – taborniški laboratorij, kjer se zberemo načelniki in starešine iz rodov po vsej Sloveniji. Cilj našega srečanja je izmenjava informacij, seznanjenje z novimi stvarmi v Zvezi tabornikov Slovenije, spoznavanje mednarodnih taborov, katerih se lahko udeležimo z našimi člani, pogovor o primerih dobre prakse in izmenjava mnenj. Osrednji dogodek letošnjega TaboLabota je bil nov Program za mlade – PZM, ki ga ZTS letos testno uvaja v izbranih rodovih po Sloveniji. Ruševci smo tudi ened izmed pilotnih rodov.
Po izpeljanih propagandnih akcijah smo v petek, 27. 9., pripravili vpis za vse nove in stare člane. Letos smo po dvoletnem premoru medse sprejeli tudi murne. Vpisali smo 14 murnov, 8 medvedkov in čebelic, 2 gozdovnici in enega gozdovnika ter 5 raziskovalk in raziskovalcev. Pričakujemo pa, da bo število novih članov, zlasti murnov, še naraslo. Z vpisom smo bili več kot zadovoljni.
Pred začetkom novega taborniškega leta se je vodstvo Ruševcev za 3 dni odpravilo v osrčje Črnega dola, da bi v miru razmislili, si zastavili cilje za prihajajoče leto in pripravili vodov ter družinski program, ki ga bodo izvajali. Tokrat se je v okrepljeni postavi na posvet odpravilo 18 vodnikov, pomočnikov in ostalih PP-jev. Posvet je bil zaznamovan s številnimi novimi obrazi, kateri so se odločili, da bodo postali del velike zgodbe rodu snežniških ruševcev. Okrepili smo se z dvema frišnima vodnicama (Maja P in Špela I.), med vodstvo pa je skupno prišlo 7 novih članov (še Marijana, Anija, Gregor, Urban in Aron). Sestavili smo letni koledar akcij, letne vodove programe, spoznali smo se z novim Programom za mlade, zasnovali smo rodove akcije, uživali na sončku, se sladkali z odlično hrano, se igrali najrazličnejše igre … skratka imeli smo se lepo, kot se imamo vedno v taborniški družbi.
Laharn 2013 se je začel s tridnevno predhodnico, se nadaljeval v devtnočno (oz. desetdnevno) taborjenje in se zaključil z neznano dolgo zahodnico. Na tabornem prostoru v Bukovem je bil kot nalašč za nas in naše aktivnosti. Kljub visokim temperaturam nismo trpeli prevelike vročine, saj sta nas hladila kar dva potoka in sence ob njih. Razsežnosti gozda (ter klancev) okoli in okoli se verjetno sploh ne da opisati, saj gre vendar za Idrijsko-Cerkljansko hribovje. Klance smo še posebej dobro občutili, kadar smo se odpravljali na približno 2 km oddaljeno kopanje. Še bolje bi nam o njih znala povedati fantovska voda gozdovnikov, ki sta vzpone in spuste na bivakih precej dobro spoznala. Starejši od njiju se je na bivakiranje podal kar s kolesi! Zelo prijetno smo bili presenečeni nad izredno gostoljubnostjo domačinov, ki so prihajali na obisk, se družili, nam nosili dobrote. Družina medvedkov in čebelic se je na njihovo pobudo odpravila na izlet do ene od domačij. Tam je pomagala pri peki kruha in ga še toplega prinesla nazaj v tabor za pokušino, deležni pa smo bili tudi potice. Dneve so nam krajšali tudi preganjanje mravelj iz šotorov, kraje zastav, obisk Žirovcev, učenje novih pesmi (ki jih imamo vsi RADI, prav tako kot klope), plezanje, urejanje vodovih kotičkov, ogromno taborne pošte, skrivnostni umor, poskušanje preseganja popolnega prvodnevnega ognja, mnogi stripi o Asterixu in Obelixu. A to še ni vse – Obelixu se je naše taborjenje zdelo tako razburljivo, da je še sam želel postati del njega. Zato se je odločil enkrat za spremembo prav zares skočiti iz knjige in nas obiskati za kratek čas! Najbrž se vsi zavedamo, da prazna vreča ne stoji pokonci, torej si lahko predstavljate količine zaužitih živil. Vendar v Laharnu nismo jedli le veliko, temveč tudi nadvse okusno. Z dvema odličnima kuharjema in njunimi pomočniki je bilo taborjenje še bolj slastno, kot bi bilo sicer. Starejši Ruševci, torej PP-ji in RR-ji, smo bili tudi del velike, izredno raznolike igre, pri kateri je bilo potrebno pokazati veliko znanja, iznajdljivosti, umetniškega duha, šiviljskih spretnosti, spomina (Kje je že spet naša voščenka?!), dolgotrajnega zbiranja vseh članov skupine, predvsem pa volje, še posebej organizatorkine. Za vsak slučaj dodajam še brez dvoma splošno znano resnico – zmaga je bila prepričljivo zelena. Poleg vsega že naštetega smo z gasilskim društvom PGD Bukovo/Zakojca uprizorili požarno vajo. O tem in še marsičem so Lea, Marko in Mojca spregovorili na radiu Primorski val, kamor smo bili Ruševci povabljeni. Ni kaj, ko si enkrat priljubljen, dela (in s tem tudi zabave) zlepa ne zmanjka. 🙂
Ta vikend je potekal področni mnogoboj v Postojni in sicer 18. 5. za medvedke in čebelice in 19. 5. za gozdovnike in gozdovnice. Obe MČ ekipi, Nevem in Nevem 1, so osvojili odlično 3. mesto. Ekipa mlajših GG-jev, Paljužini, so se prav tako uvrstili na 3. mesto, medtem ko so naši starejši GG-ji pometli z vso konkurenco in se tako naši fanti, Bki, kot tudi punce, ŽMŠ + Bonbončki, uvrstili na zavidljivo 1. mesto. Čestitke vsem ekipam!
Ali ste bili že v živalskemu vrtu? Mi smo bili, 27. aprila v Ljubljani. Ob 7.00 smo se zbrali pred taborniškem domom. Z nami sta bila vodnika Mojca in Marko, ki sta nam večino časa težila, vendar sta nas tudinasmejala. Kadar nas je prišlo vseh osem MČjev, so nas starši s tremi avtomobili odpeljali do železniške postaje v Pivki. Z vlakom smo se odpeljali do Ljubljane. V parku Tivoli smo pomalicali in nahranili račke. Račke so bile site, sendvičev je zmanjkalo in odšli smo proti živalskemu vrtu. Prišli smo do živalskega vrta. Začeli smo si ogledovati ljubljanski živalski vrt. Videli smo opice, ki so ves čas zganjale vragolije, kmečke živali, pri katerih smo iz plastične krave pomolzli vodo, surikate mimo katerih so se sprehajali pavi in se šopirili samicam, morskega leva, ki nam je prikazal imenitno točko, šimpanze zatopljene v prehranjevanje in nasproti njih zaspane medvede. Zdaj pa ne boste verjeli,v bodoči gepardovi kletki sta bila parkirana dva avtomobila. Mislili smo, da bo v živalskem vrtu kmalu smetišče in nič drugega! Pa smo se s tem sprijaznili, ko smo zagledali še druge živali in nič več avtomobilov. Izmed teh živali so bile dirjajoče zebre, kapibare, visoke žirafe, razne ptice, izmed njih tudi papagaje, noje, pelikane s pisanimi kljuni, risa, ki ga v resnici nismo videli, lamo, vegetarijanskega ježevca, zaspane divje prašiče in majhne prašičke, hitre volke, požrešno mačjo pando. Med potjo smo se ustavili pri zanimivih igralih iz lesa in vrvi, ki smo jih bili vsi veseli. Nazadnje smo naredili še skupinsko sliko pri žirafah. Ko smo imeli vsega dovolj, smo se odpravili do železniške postaje, kjer smo pričakali vlak. Z vlakom smo se odpeljali domov.
Pia in Lea Taborniki ustvarjamo boljši svet. Ruševci z vami že 60 let!
Na hladen novembrski večer se je v Kindlerjevem parku pred taborniškim domom zbralo lepo število tabornikov in njihovih družin ter prijateljev. Ob 18:30 smo pričeli z uradnim delom v ribniku (kot se spodobi, smo prisego otvorili s taborniško himno), do katerega so vodile prelepo postavljene svečke. Najprej so na osvetljen “oder” stopili MČ-ji, kjer jih je čakalo sestavljanje velikih puzel v obliki znaka ZTS. Po vzpodbujanju in uspešno opravljenem izzivu so prisegli in ponosno prejeli rdeče rutke. Za njimi se je zvrstila cela četa novopečenih GG-jev, ki so morali pokazati nekaj taborniškega znanja o vozlih, ognjih in taborniških zakonih, s čimer so si zaslužili velik M in zelene rutke, seveda. Podelili smo tudiogroomno lani osvojenih veščin, kar je nadvse pohvalno. Ker nas je letos v vodstvu nekaj več kot lani, smo 2 novima vodnicama in 2 novima pomočnicama podarili oznake za kroj. Vse skupaj smo začinili še s taborniško pesmijo Tam ob ognju našem ter se odpravili posladkat s čajem in piškoti. Druženje in pogovori so trajali do približno 20h, vodniki pa smo pozneje v spomin na gibčnejše dni še skakali lastiko (hrvaške, uspešnejša skupina je prišla do konca četrtih :D). Še posebej bi radi pohvalili Paraplegike za lično postavljene pionirske objekte, Kapucarje za dekoracijo ter vse starejše GG-je za pomoč pri pripravljanju in pospravljanju.
