
Ptički že čivkajo in ruševci se oglašajo, da ilirskobistriški taborniki letos praznujejo 70 let neprekinjenega delovanja. Osrednji dogodek praznovanja je bila Slavnostna akademija v Domu na Vidmu. Med planiranjem Akademije smo se spraševali, kaj to sploh je. Po SSKJ2 je to slavnostna prireditev s kulturnim sporedom.
Na proslavi smo se res veliiiko zahvaljevali (sponzorjem, podpornikom, starešinam in načelnikom, ki so delovali v zadnjih 10ih letih). Mmmmmm za vse dobitnike priznanj. Prav tako smo zelo častitljivo priznanje dobili tudi Ruševci. Načelnik Zveze tabornikov Slovenije nam je podelil spominsko plaketo ob 70 letnem neprekinjenem delovanju rodu.
Veliko smo tudi peli – od vsem znane Himne medvedkov in čebelic, do hrvaških Brđanov, Ruševcem ljube pesmi Prvi izlet pa na koncu do Tam ob ognju našem, ki smo jo zapeli vsi Ruševci skupaj na odru in med katero so se zbranim zarosile oči. Kluba PPjev in RRjem pa sta nam predstavila kakšen je tabornik v različnih letih svojega življenja, od nadobudnega murenčka, do za na bivak narobe spakiranih medvedkov in čebelic, preko izgubljenih gozdovnikov in gozdovnic in vedno zaposlenih popotnikov in popotnic, nato pa še preko razmišljujočih in namozganih raziskovalcev in raziskovalk pa vse do trenutka, ko si kar naenkrat grča in želiš svojega otroka popeljati na čaroben in zabaven svet taborništva.
V avli Doma na Vidmu je bila na ogled postavljena razstava z nešteto taborniškimi slikami in zapisi. Kar nekaj ruševcev se je lahko slišalo: “Oooo vidi, tu sm pa jst na sliki. Ajjj, kaki smo bli!”
Nobeno praznovanje pa se ne sme končati brez torte. Zbrani smo se lahko okrepčali z zakusko, manjkalo pa ni niti sladko izpod rok pridnih mam in non naših članov.
Vsi Ruševci upamo, da so si zdaj vsi zapomnili, da tista žival na steni taborniške hiške ni ne kura, niti petelin ampak ruševec!