Bilo je neke čisto navadne ljubljanske sobote. Dvajsetega oktobra, če smo bolj natančni. Ampak smo se zbudili totalno prezgodaj za soboto. Čeprav, ko si enkrat tabornik, potem že veš, da moraš med tednom počivati, da se boš lahko za vikend udeležil kakšne taborniške akcije.
Skozi megleno jutro smo se vsi zaspani prebili do Prešernovega trga. Tam pa nas je pogled na dogajanje čisto malo bolj prebudil in nam vlil nekaj energije. Pri Prešernovem spomeniku je bil postavljen šotor Mestne zveze tabornikov Ljubljana, kjer so se pričeli zbirati ljudje na vseh možnih prevoznih sredstvih ali peš ter vseh starosti. Imeli pa so eno skupno stvar. Vsi so imeli rutke okoli vratu. Zbirali smo se, da se odpravimo na našo prvo fotoorientacijo v za nas ne tako poznanem mestu. Saj vem, da Ljubljano vsi vsaj malo poznamo. Ampak ko se odpravljaš na orientacijo moraš kraj res poznati. Vse skrite kotičke, ne pa le znamenitosti. Vendar smo se mi vseeno odločili, da se preizkusimo in pridobimo nekaj novih izkušenj.
Žal nam ni uspelo zbrati prevoznih sredstev, da bi se lahko tekmovanja udeležili v kategoriji koleščkarji, smo se pa zato kot pehota prvi v kategoriji PP+ podali novim izzivom naproti.
Seveda se je naše (ne)znanje pokazalo že pri prvi fotografiji, saj nismo imeli pojma, kje se nahaja fotografiran kraj in v katero smer se moramo podati. Ker je tabornik iznajdljiv, smo nekaj mimoidočih ustavili in jih povprašali, ali vedo, kje je kraj na fotografiji. Kmalu smo dobili navodila, kam se moramo napotiti in tako prišli do prvega KT-ja. Ko pa enkrat začneš, potem gre naprej le na bolje. Nekaj točk smo sami našli in za nekaj smo povprašali še par mimoidočih, vendar smo se na koncu vrnili zadovoljni, saj je bil izkupiček popoln.
Na vsakem KT-ju nas je čakala drugačna naloga in smo tako skozi orientacijo ponovili naše znanje taborniške zgodovine, morsejeve abecede, se preizkusili v spretnosti in iznajdljivosti ter pokazali našo umetniško plat.
Vsekakor smo se na koncu vrnili domov malo utrujeni, vendar veseli. Spoznali smo nov obraz našega glavnega mesta in kraje, ki jih prej nismo poznali, ter se naučili nekaj zanimivosti. Zato smo se tudi na koncu odločili, da se naslednje leto vrnemo in se še bolj izkažemo. Mogoče gremo še enkrat prej na krajši ogled Ljubljane, da ne bomo spet že na začetku popolnoma izgubljeni.