Kategorija: <span>GG</span>

11. Srednjeevropski zlet na Slovaškem

8.-18. 8. se je na Slovaškem odvijal 11. srednjeevropski jamboree v znamenju petih elementov: vode, zemlje, vetra in ognja, ki jih povezuje peti element – skavstvo. Slovenska odprava pa je šla na pot že v petek, 10. 8.

Poznate občutek, ko se zbudiš zgodaj, zgodaj zjutraj in razmišljaš, kaj boš delal na poti do Ljubljane – železniške postaje in potem še celih 15 ur na vlakih in raznih železniških postajah? Če ne, pa ga poznamo vsaj mi, 14 slovenskih tabornikov, ki smo se odpravili na Slovaško z željo naučiti se veliko novega in se seveda zabavati. Na že prej omenjeni dolgi, daljši in najdaljši poti smo pridobili kar nekaj novih izkušenj o tem, kako čim več opreme in ljudi speštati v en kupe (police za opremo so še kar udobne za ležanje hehehe) in kako hitro in elegantno izstopiti z vlaka z vso to opremo (okna so priporočljiva). Spoznali smo tudi tečno tetkico in prijazno ticket lady. In končno smo prišli v Bratislavo in nato po še nekaj ur vožnje z vlakom od 23. ure (tam nekje) v Kralovo Lehoto (5 km oddaljeno mestece od tabora). Izstopili smo iz vlaka in naš prvi vtis je bil: MMMRRRRRAZZZZZZZZZ!!! A na srečo nas je kmalu prišel iskat mož s kombijem iz tabora in tako smo na hitro postavili šotore in utrujeni zaspali v ledeno mrzli noči. Naslednji dan (sobota, 11. 8.) so taborniki oz. skavti šele prihajali, zato smo se peš odpravili v mestece in zapravljali čas na sto in en način ter se že spoznali z nekaterimi soskavti. Zvečer pa smo se vrnili v tabor in si ogledali uvodno prireditev, ki so jo popestrili z obilo plesa. Nato so dnevi tekli hitreje in ker smo veliko delali sploh nismo več čutili ledenega mraza, ampak le mrzel mraz. V nedeljo smo se lotili humanitarnosti pod elementom ZRAK (delali smo na primeru umazana lopata, grablje in kramp), že v ponedeljek pa je bila na vrsti VODA (rafting – to morate vsi poskusiti in podobno) in na srečo se je malo stoplilo tisti dan. Na deževen torek je bilo na vrsti SKAVSTVO, kjer smo spoznali slovaški ljudski ples, pletli smo košare, brusili nože … V sredo je bil dan kulture. Najprej smo predstavili državo in neko našo jed za katero smo izbrali šmorn (pri nas je bila najdaljša kolona in celo nismo mogli nahraniti vseh lačnih ust smrk, smrk), zvečer pa smo uprizorili en dan na Jamboree-ju in to v BALETNI VERZIJI (lahko si mislite, kako so vsi umirali od smeha …) V četrtek pa smo se posvtili ZEMLJI. Ena skupinica (Slovenci smo bili razdeljeni v dve skupinici čez cel program) je imela pohodniški cilj postavljen ob najvišje ležečem jezeru v Velikih Tatrah, druga pa na Bystrém sedlu. Lahko mi verjamete, da smo na pohodu vsi uživali, še bolj pa na poti z avtobusom proti taboru. Kjer nas je čakala prevrnjena slovenska zastava (kaj hitro smo jo postavili nazaj), ki smo jo postavili v nedeljo, da so jo lahko vsi videli. In tako smo prišli do zadnjega dne programa. V petek je bil na vrsti OGENJ. Dopoldne smo bili polni adrenalina (plezanje po sproti postavljenih plastičnih zabojih – res si poln adrenalina, da komaj dihaš uf, spuščanje po železni zajli – tudirazburljivo …), popoldne pa se učili raznih športnih igric, kot so: ringo in indiaca (podobno odbojki), tri švedske igre (morda ne ravno za murenčke ter MČ-je) in tako dalje. Zvečer pa je sledila še zaključna prireditev in zabava dolgo v noč. Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj s kombijem odpeljali na železniško postajo, tam pojedli zajtrk in se odpravil na vlak ter dolgi poti naproti. Sicer je bilo nekaj zamujanja vlakov, a nas to ni motilo preveč, kaj šele, da bi nam pokvarilo vse veselje v nas ob obujanju spominov. Ko smo končno prispeli v Ljubljano, smo se po dolgem poslavljanju odpravili domov. 7 tabornikov nazaj v Ilirsko Bistrico in 7 tabornikov nazaj v Žiri.

P. S.: Po mojem smo bili najbolj priljubljena država na tem Jamboree-ju. Pa ne samo zaradi šmorna, tudi zaradi tega, ker smo veliko igrali kitaro in peli (pri prepevanju SLOVENSKIH pesmi se nam je pridružil celo POLJAK) in seveda zaradi naših rutk v barvi letošnje slovenske olimpijske odprave (modre z zelenim robom). Na kratko povedano, želeli so jo VSI. Tako kakor ogromno deklet prosi Justina Bieberja za avtogram, tako so nas za rutko. Celo po kolenih so skakali za nami in kričali oz. rotili change, change in kakšni trije obsedenci so bili pripravljeni zamenjati 3 njihove rutke za 1 našo. Napisala bi vam še kaj, a kaj ko ne bi razumeli (še napisano ne vem, če ste) ker niste bili udeleženci te super taborniške izkušnje. Resnično vam je lahko žal, a: Prilika izgubljena, ne vrne se nobena.

Večna tabornica iz Jelšan

Taborenje, Koromačno 2012

Letošnje taborjenje je bilo prav posebno – posebna je bila lokacija (hrvaška Istra), posebno je bilo vodstvo (pridružilo se nam je veliko grč), posebni so bili tudi udeleženci (vsak po svoje, seveda). Začelo se je z enodnevno prehodnico, 6. julija, in sicer v Koromačnem, natančneje v kampu Tunarica.

Preberi več

Državni mnogoboj, Murska Sobota 2012

Dve MČ in dve GG ekipi s spremljevalci so se v petek, 15. 6., podale na dolgo pot proti Murski Soboti, da bi celi Sloveniji pokazali, kaj so se med letom naučili. Vaje so se obrestovale in obe MČ ekipi sta bili zelo uspešni, gozdovnice so osvojile odlično 2. mesto, gozdovniki pa 7. Poleg tekmovalnega delo so organizatorji poskrbeli še za razne delavnice in večerni program, ki je potekal v kulturnem domu. Tam smo se udeležili proslave ob 60-letnici delovanja gostujočega rodu, Rodu veseli veter, ki je bila kratka, a sladka. O mnogoboju so poročali tudi na RTV slovenija, kjer pa organizatorjev žal niso pohvalili za izjemno dobro pripravljene obroke.

Vozlarija890 2012

Na deževno soboto se je pred taborniškim domom zbralo rekordno število članov vodstva (sicer brez vodje :P). Že nekaj po 8h nas je bilo 13 organizatorjev pripravljenih na smeh, prigode in kup zabavnih ekip, vendar se slednje ni uresničilo. Zelo zadovoljni smo bili, da je bil prisoten vsaj 1 GG, in sicer je bil to eden najbolj zavzetih Paraplegikov. Za nizko udeležbo gre nekaj zaslug pripisati dokaj močnim intervalnim padavinam, nekaj verjetno Dnevu bistrške košarke, ki je sovpadal. A kakorkoli že, nismo se pustili zmotiti. To še posebej velja za kontrolorja na prvem KT-ju, ki se je ne glede na vse pripravil na plezanje in nam s tem polepšal akcijo. Večina se nas je nato odpravila v najboljšo – Rozmanovo – ulico, kjer smo nekaj ur pekli in jedli palačinke, se nato nekaj ur držali za trebuh in onemogli obležali.Ker se zaradi prevelike količine palačink nismo mogli nagraditi s kosilom, smo se ponovno sešli na večerji. Po potrditvi govoric o okusnosti obrokov nove bistriške gostinske ponudbe smo ugotovili, da sploh ni tako slabo, če akcija kdaj odpade. Nenazadnje je za naslednje leto skoraj vse že nared. No, le še vodjo določimo. 🙂

Rodov mnogoboj, 2012

Prejšnji vikend (12. in 13. 5.) je 4 MČ in 4 GG ekipe čakala težka prizkušnja – področni oz. rodov mnogoboj. Ekipa mora na tekmovanju pokazati dovolj znanja in spretnosti, da se lahko udeleži državnega mnogoboja, ki bo letos potekal od 15. do 17. 6. v Murski Soboti. Prav vse naše ekipe so se na ‘kvalifikacijah’ izkazale in si s tem priborile možnost za udeležbo na državnem mnogoboju. Slab mesec ki nas loči do njega, bodo ekipe posvetile treningom.

Občni zbor 2012

Na občnem zboru smo se zbrali v petek, 16. 3., ob 17:00. Imenovali smo novo načelnico MČ – Mojco Rolih, načelnica GG je ostala Andreja Mršnik, načelnik PP kluba Luka Rolih in načelnica rodu Mojca Rolih. Občni zbor je sprejel vsa poročila in pozitivno oceno dela rodu.

Glas Svobodne Jelovice 2012

Kot vrsto let poprej smo se tudi letos odpravili na prvo orientacijo v novem letu. Udeležili so se jo 3 ekipe – 2 GG in 1 grčevska (!!). V Škofjo Loko smo prispeli že v petek (pot z vlakom je izgledala takole:http://polz.si/polzgallery/rusevci-2012/). Zvečer so se GG-ji odpravili spat, PP-ji in RR-ji pa smo šli v mesto z ostalimi slovenskimi taborniki. Zgodaj zjutraj (ob 7.00) je bil zbor ekip, kateremu je sledil še topotest, kmalu zatem pa štart ekip. Na progi so nas čakale različne preizkušnje: iskanje ranjenca, minsko polje, test prve pomoči… Po naporni progi smo odhiteli na kosilo in se polni vtisov vrnili domov.

Prisega 2011

V petek, 11. novembra, se je ob 18. 30 pred taborniškim domom zbralo kar lepo število Ruševcev in njihovih najbližjih. Že eno uro prej pa so se na prizorišču pojavili takrat bodoči MČ˗ji in GG-ji, ki smo jih pripravili na svečan prestop, jim obrazložili, kaj prisega sploh pomeni, nekatere nove člane pa naučili narisano taborniško himno. Začeli smo s prihodom v svečkah, himno ZTS, nadaljevali s krajšim programom, tudi pesmico Tumči, in se posvetili podelitvi začasnih rutk. Te so v lasti prestopajočih izbrancev, dokler ne opravijo zadane naloge ter s tem dokažejo, da si prav zares zaslužijo biti taborniki. Nato smo zapeli Dober tek, se zgrudili k toplemu čaju in piškotom, se še malo družili in se počasi porazgubili. Pri celotni organizaciji je sodeloval vod Kapucarji, ki se je izkazal za zelo zanesljivega.

GG jesenovanje, Črni dol 2011

V jutru prvega novembrskega četrtka se je pred taborniškim domom zbralo 11 pogumnih GG-jev, ki se je v spremstvu 3 PP˗jev upalo peš podati v Črni dol. Po približno 6˗ih urah hoje, objemanja dreves, malic, klancev in velikega števila čokolad smo prispeli pred nam najljubšo kočo, kjer so nas potrpežljivo čakali vodnik in dva obiskovalca, ki sta baje padla z letal prav pred kočo. Nismo se izgubili! 😀 Takoj po prihodu smo zakurili v koči, da smo se karseda hitro segreli in da smo lahko pričeli peči slastne bruskete. Pozabili nismo niti na higieno, se umili s sicer ledeno vodo, se dobro zavili in kot bi mignil, so bili tudi kruhki nared. S česnom in olivnim oljem! Do večera smo se zaposlili s postavljanjem igrišča in že se je lahko odvil prvi poznan turnir v rubojki in rubalu, ki je navdušil vse sodelujoče, še posebej zmagovalno ekipo Blokarjevi. Naslednje jutro smo pričeli z najboljšim zajtrkom ter še boljšo telovadbo, nogometom. Dobro segreti smo se odpravili nazaj v kočo, lično pospravili čevlje in pričeli pripravljati kosilo, namreč obetal se nam je nepozaben obrok – hamburgerji! Skupaj smo zamesili testo za lepinje ter pripravili meso za pleskavice. Nato pa smo se potrudili in skupaj z Džemo pekom nam je uspelo hkrati toliko zakuriti, da je bilo dovolj žerjavice za meso, a ne prevroče za peko lepinj. Po kosilu in pol so na vrsto prišli družabne igre, kitara, rubojka, rubal, počitek … In zvečer dve odlično odigrani igri vilic in žlic (oz. krompirja in čebule)! V soboto, 5. novembra, pa je še posebej zagret vodnik pripravil prav poseben program. Igrali smo pravcat mini golf in to najboljšo različico – črnodolsko, seveda. Po golažu in dolgi igri morilec smo bili deležni obiska murenčkov, jim pokazali, kaj sploh počnemo, si po svojem okusu v tekmovalnih skupinah pripravili malico, jo seveda pojedli in zanjo dobili tudi ocene. (Če jo je kdo uspel razvozlati, naj, prosim, pove, še vedno nas zanima prevod.) Ko je padel mrak, smo GG˗je poslali na nočno orientacijo, vodniki pa smo pripravljali večerjo za zahtevne okuse, namreč pekle so se tortilje, potem še palačinke. Ničkolikokrat so se udeleženci pojavili pred vrati brez najdenih KT-jev (verjetno jim je tako zelo dišalo, da se niso mogli upreti), a po vztrajnem iskanju jim je vendarle uspelo. Vmes smo dobili novega hišnega ljubljenčka, Tjaši ljubega polha, ki se mu je zelo poznalo, da je ravno v fazi zimskega spanja. Zvečer smo kljub utrujenosti vneto poslušali šale o treh majhnih kroglicah in mravlji mravljasti, zvijali rutke na najlepši, a tudi najzamudnejši način, potem pa nas je pobral spanec. V začetku naslednjega dne je vsak jesenovalec prejel v spomin kuvertico s tremi majhnimi kroglicami, skupaj smo odpisali S. P.˗ju, pojedli obilen zajtrk in pričeli s čiščenjem. Po tem smo se spet lotili nogometa, vse dokler se niso v Črni dol pripeljali starši. Na hitro smo še postavili mini bivak za polha in se razšli. Še dve stvari – pojedli smo (za moje pojme) izjemno majhne količine Nutelle, kljub temu da je bila redna gostja na mizi, in ves čas nam je uspevalo kuhati res odličen čaj. Si morete misliti? Kot vedno je tudi to jesenovanje minilo prehitro, a vsega lepega mora biti enkrat konec. Če je to s tragičnim koncem poslednjega stroka česna pa tudi prav. (: Naše geslo se odslej glasi: NEJ LIH TU, KU SM MISLU, MA BO USEENU URJDI!

Močne ukane 2011

Letos smo se orientacijskih tekmovanj lotili resneje. Dan pred odhodom na Močne ukane smo se zbrali GG.ji in PP.ji, z namenom, da dopolnimo in poglobimo naše znanje iz orientacije. Iz ust naših vodnikov so GG.ji in nekaj PP.jev izvedeli marsikaj zanimivega in poučnega o kompasu, karti, orientiranju, azimutu, kontraazimutu, minskemu polju … da pa nebi vse ostalo zgolj pri teoriji, jim je Prelc pripravil krajšo orientacijo po Ilirski Bistrici, na kateri so pokazali, kaj so se naučili. Močne ukane so potekale kot smo že vajeni – v popoldanskem času smo se udeležili zabavnih iger na temo ‘Bodi pripravljen – BiPi’, (na katerih smo bili zeelo uspešni). Ko se je zvečerilo, pa smo se odpravili na progo. Najprej najmlajši, nato malo starejši, na koncu pa še PP.ji. Vsi udeleženci so se izkazali, saj so dosegli veliko boljše rezultate kot na prejšnjem orientacijskem tekmovanju, čemur so botrovale tudi priprave pred samim tekmovanje.