Na deževno soboto se je pred taborniškim domom zbralo rekordno število članov vodstva (sicer brez vodje :P). Že nekaj po 8h nas je bilo 13 organizatorjev pripravljenih na smeh, prigode in kup zabavnih ekip, vendar se slednje ni uresničilo. Zelo zadovoljni smo bili, da je bil prisoten vsaj 1 GG, in sicer je bil to eden najbolj zavzetih Paraplegikov. Za nizko udeležbo gre nekaj zaslug pripisati dokaj močnim intervalnim padavinam, nekaj verjetno Dnevu bistrške košarke, ki je sovpadal. A kakorkoli že, nismo se pustili zmotiti. To še posebej velja za kontrolorja na prvem KT-ju, ki se je ne glede na vse pripravil na plezanje in nam s tem polepšal akcijo. Večina se nas je nato odpravila v najboljšo – Rozmanovo – ulico, kjer smo nekaj ur pekli in jedli palačinke, se nato nekaj ur držali za trebuh in onemogli obležali.Ker se zaradi prevelike količine palačink nismo mogli nagraditi s kosilom, smo se ponovno sešli na večerji. Po potrditvi govoric o okusnosti obrokov nove bistriške gostinske ponudbe smo ugotovili, da sploh ni tako slabo, če akcija kdaj odpade. Nenazadnje je za naslednje leto skoraj vse že nared. No, le še vodjo določimo. 🙂