Drugi pomladni dan, 21. marca, se je po šestih lokacijah v Sloveniji razporedilo skoraj 700 prostovoljcev, ki smo pomagali obnoviti slovenske gozdove. V zemljo smo skrbno zakopali nekaj manj kot 20 tisoč sadik bukev, hrastov, orehov, češenj in smrek. Zbrali smo se na šestih lokacijah, ena izmed teh je bil tudi Knežak, kjer je sodelovalo 11 Ruševcev. Okrog 9.30 so nam gozdarji jedrnato predstavili kako pravilno saditi in urno smo zavihteli orodje, saj nismo želeli, da bi nam hladen zrak prišel do živega. Pazili smo na dovolj globoke jamice, zadosten razmik med njimi, da smo zemljo po vsaditvi dobro poteptali ter s plastičnimi vrečami poskrbeli, da se korenine sadik niso izsušile. Kljub dobri volji in zagretosti pa prazna vreča ne stoji pokonci, zato brez vmesne malice ni šlo. (Nekaj te dobljene energije smo namenili tudi držanju pesti za predzadnje tekme izjemnih skakalcev in alpskih smučarjev.) Naše kamnito pobočje smo spoznavali vse do dveh in pol, ko smo pospravili za sabo in zaključili še eno uspešno akcijo. Na 1 hektaru nam je namreč uspelo posaditi čez 2000 mladih bukev, ki jim pri ohranjanju življenja želimo več sreče kot njihovim predhodnikom.