Motivacijski vikend
Nekje na polovici taborniškega leta, ko so naše moči in motivacija že nekoliko pojenjali, je bil čas za motivacijski vikend.
Nekje na polovici taborniškega leta, ko so naše moči in motivacija že nekoliko pojenjali, je bil čas za motivacijski vikend.
“Taborjenje predstavlja vrhunec taborniškega leta, kjer člani preizkusijo pridobljena taborniška znanja, osvojijo nova znanja in veščine, stkejo močna prijateljstva, okusijo samostojnost in se naučijo sobivati z naravo.”
Tako je bilo zapisano v razpisu za taborjenje 2016, ki so ga starši mladih tabornikov prebrali preden so svoje otroke prijavili na taborjenje v dolini Padež v občini Pivka, ki je potekalo od 3. do 12. julija. Skupaj smo ruševci preživeli 10 dni in doživeli mnogo. Nekaj tega se je ohranilo na fotografijah in v zgodbicah, ki smo jih taboreči pripovedovali po taborjenju, veliko od tega mnogega pa je ostalo med nami, ki smo del poletja preživeli skupaj, v nekaj šotorih na jasi.
Vpisali so se stari in novi člani, vsak je že spoznal svojega vodnika, ure sestankov so določene. Tako je prišel čas tudi za prvo rodovo akcijo. Triinštirideset Ruševcev vseh starosti, vključno z murnom in grčo za vzorec, smo se odpravili na Kozlek.
V petek, 13. 11. ob 18h, se je v Kindlerjevem parku zaslišala taborniška himna Dviga plamen se iz ognja. Ob soju svečk in bakel je namreč ta večer potekala taborniška prisega. Podelili smo veščine in znanja medvedkom in čebelicam ter gozdovnikom in gozdovnicam, ki so si jih s trudom in znanjem prislužili lansko taborniško leto. In po številu podeljenih veščin sodeč, so bili lani vsi zelo delavni ter bili pohvaljeni z “enim velikim M-jem”! Medse smo sprejeli tudi nove tabornike in jih po izrečeni prisegi “okronali” z rutkami, kakor se pač spodobi. Člani voda Čobani pa so po uspešno opravljeni nalogi, kjer so morali pokazati svoje znanje iz orientacije, prestopili med gozdovnike in gozdovnice ter dobili, težko pričakovane, zelene rutke. Zapeli smo tudi dve taborniški pesmici in se po uradnem delu še vsi malo podružili ter poklepetali ob toplem čaju in piškotih.
Upam, da se vidimo na prisegi tudi prihodnje leto in da takrat podelimo vsaj toliko veščin in znanj kot letos. Pa tudi kakšno novo rutko seveda.
V soboto, 12. 9., v Ilirski Bistrici, smo taborniki iz Roda Snežniških Ruševcev že na vse zgodaj zavihali rokave in postavili stolp, razpeli zastavo ZTS, prižgali pravi taborniški ogenj ter napeli slackline (za hojo po vrvi). Imeli smo namreč stojnico na prireditvi Veter v laseh, ki je namenjena mladim in katere vodilo je – s športom proti zasvojenosti. Na stojnici smo bili na voljo za vsa vprašanja in informacije o našem delu, otrokom in staršem, ki so si z zanimanjem ogledovali tudi bogato zbirko revije Tabor, rutke različnih akcij in držav, našitke in ostalo. Propagandna akcija je bila namenjena predstavitvi našega dela širši skupnosti in bodočim, novim članom.
Ta vikend se je v Fiesi odvijal področni mnogoboj Južnoprimorsko-notranjskega območja. Tudi Ruševci smo se odločili, da se kot vsako leto dobro pripravimo nanj in poskusimo doseči čim boljše rezultate, navijati, spoznati nove tabornike, pridobiti nove izkušnje in predvsem znanja. 3 MČ ekipe so se s svojimi vodniki odpeljali v Fieso že v soboto, 16. 5. 2015, ob 7. 15. Kljub različnim starostim smo vsi postavili šotor, postavili in zakurili ogenj, iskali zaklad in lisico ter se borili na poligonu in v igri med dvema ognjema. Čeprav na nas ni ves čas sijalo sonce, smo se dobro razgreli in utrudili, zato je bilo kosilo s čevapčiči, hrenovkami in polento zelo dobrodošlo; pa še odlično je bilo! Po kosilu smo opravili še panoge, ki so nam preostale. Utrujeni smo se okrog 17. 30 vrnili na domač teren. GG–ji smo se na ta izziv podali, le en dan po MČ–jih, se pravi v nedeljo, 17. 5. 2015, ob isti uri. Kljub temu, da so nas čakale nekoliko fizično napornejše discipline, saj smo postavili signalni stolp, varnejši šotor iz treh šotork ali savico, streljali z lokom, oddajali znake v Morsejevi ali Winklerjevi (semafor) abecedi in odšli na orientacijo, ki smo si jo sami vrisali; smo bili veseli, da smo se za trenutek lahko ohladili s sladoledom ali skokom v morje. Tudi nas je med 13.00 in 14.00 pričakalo obilno mesno kosilo z zelenjavo in polento. Popoldne smo bili že kar lepo utrujeni in rjavi od sonca, zato smo se hitro po razglasitvi rezultatov odpeljali proti domu in se s 3 ekipami in vodniki vrnili ob 18.00 v Ilirsko Bistrico. Motivirani smo se odločili, da se še bolj potrudimo in pripravimo na državni mnogoboj, kjer se bomo pomerili in spoprijatelji s taborniki iz vse Slovenije.
V soboto 28.3 smo Ruševci pomagali pri organizaciji Dneva za spremembe, ki ga je organiziral Klub štuentov Ilriska Bistrica. Dogodek se je odvijal v športnem parku Nade Žagar, kjer so se lahko udeleženci različnih starosti pomerili v raznih športnih igrah. Naša naloga je bila organizacija košarkarskega turnirja in zbiranje hrane za zavetišče v Horjulu.
Božični čas je čas obdarovanja in sodelovanja. In prav v takšnem, božičnem duhu smo Ruševci, PP-ji in RR-ji sodelovali pri akciji Lučka miru, s skavti iz Ilirske Bistrice. V soboto, 20. decembra smo se taborniki in skavti razdelili v manjše skupinice in ponesli lučko miru po občini Ilirska Bistrica in tako marsikomu polepšali sobotni večer. Lučke miru smo odnesli do policije, gasilskega doma, v dom starejših občanov, v zdravstveni dom ter na mejni prehod Jelšane. Povsod so nas toplo sprejeli in se nam zahvalili ali pa nam celo ponudili kakšno dobroto, tako, da je akcija razveselila tudi nas same in nas napolnila s toplino. Sodelovanje s skavti je odlično uspelo in tudi v prihodnje si lahko obetamo podobne akcije. Dobrota nikomur ne škodi, zato nikoli ne pozabimo biti prijazni, saj lahko že najmanjša gesta nekomu polepša dan.
Že tradicionalno smo se v novembru (14. 11.) zbrali vsi Ruševci, njihovi starši in prijatelji na prisegi, ki se je odvijala v Kindlerjevem parku . Svečanost smo otvorili s taborniško himno – Dviga plamen se iz ognja. Potem smo medse toplo sprejeli 8 murnčkov, ki so si s petjem pesmi ‘Murenčki’ prislužili rumene rutke. Vsi novi člani ter prvošolčki (skupaj jih je bilo kar 19) so s prisego pristopili k tabornikom in se zavzeli, da bodo živeli v skladu s taborniškimi zakoni. Da bi lahko naši najstarejši MČ-ji pristopili k GG-jem in si s tem prislužili težko-pričakovane zelene rutke, so morali najprej opraviti nalogo. In sicer, vsak član je moral pokazati poljuben vozel in ga poimenovati. Vsi so nalogo uspešno opravili in se z zelenimi rutkami in bučnim mmmm-jem odpravili z ‘odra’. Za zaključek je sledila še poslastica, podelili smo veščine in znanja, ki so si jih naši člani tekom preteklega leta prislužili. Ko pa smo že pri poslasticah, večer smo zaključili s sladkanjem ob čaju in piškotih.
Letošnjega taborjenja se je udeležilo 47 ruševcev, 2 stara znanca iz Avstrije in 1 tabornica iz RLA. Taborjenje smo začeli z nasmeški na obrazu in sončkom na nebu. Oziroma taborjenje se je začelo že prej, z odhodom avtobusa iz Ilirske Bistrice, tik pred ciljem pa jih je čakalo presenečenje. Neka neznana divja žival je skočila na cesto in voznik je ustavil avtobus. Skozi vrata je ustopil cel trop živali. Nekaj čudnega so mrmrale, kasneje se je izkazalo, da pojejo Tumči-tu-tumči. To pesem smo se na taboru vsi dobro navadili, lahko rečemo, da je postala kar himna tabora. Živali so priredile tudi živalsko olimpijado, na kateri se je cel tabor pomeril v športnih igrah. Medtem, ko so bili GG.ji na deževnem bivaku so te nenavadne, energične in domislene živali pripravile disco night za naše najmljaše. Plesali smo v korakih kenguruja, zebre, opice, žirafe, obnovili smo znanje starih in novih plesov in se še kakšnega ‘muva’ na novo naučili. Kot že povedano, so se starejši GG.ji močili na bivaku, vsaj tako smo misli. A znanje in pretekle izkušnje o življenju v naravi in izdelovanju bivakov so se jim obnesle, saj so kljub obilnem deževju v večini ostali suhi. Vsaj bolj kot mi v taboru, ki smo imeli to noč kar nekaj premočenih šotorov. Ko je sonček pokukal izza oblakov smo hiteli nastavljati mokre stvari, da se nam vsaj malo posušijo. Ko sončka ni bilo dalj časa, nam je na pomoč priskočil Jože, ki je mokre stvari odpeljal domov in jih tam posušil. Kljub deževju smo se taborniki urili v plezanju po steni, v igri ‘volkodlak’, se odpravili na takšne in drugačne bivake, se kopali v bližnji reki, na kateri so PP.ji in RR.ji zgradili celo jez, se pomerili v raznih športnih, strateških in miselnih igrah, urili v risanju skice terena, A.jali, postavlili vhod in druge pionirske objekte, izdelali maske živali in še in še.
Starešina: Matej Lakota; taborovodja: Mojca Rolih; programovodja: Maja Penko; kraj: Laharn, Buko