Letošnjega taborjenja se je udeležilo 47 ruševcev, 2 stara znanca iz Avstrije in 1 tabornica iz RLA. Taborjenje smo začeli z nasmeški na obrazu in sončkom na nebu. Oziroma taborjenje se je začelo že prej, z odhodom avtobusa iz Ilirske Bistrice, tik pred ciljem pa jih je čakalo presenečenje. Neka neznana divja žival je skočila na cesto in voznik je ustavil avtobus. Skozi vrata je ustopil cel trop živali. Nekaj čudnega so mrmrale, kasneje se je izkazalo, da pojejo Tumči-tu-tumči. To pesem smo se na taboru vsi dobro navadili, lahko rečemo, da je postala kar himna tabora. Živali so priredile tudi živalsko olimpijado, na kateri se je cel tabor pomeril v športnih igrah. Medtem, ko so bili GG.ji na deževnem bivaku so te nenavadne, energične in domislene živali pripravile disco night za naše najmljaše. Plesali smo v korakih kenguruja, zebre, opice, žirafe, obnovili smo znanje starih in novih plesov in se še kakšnega ‘muva’ na novo naučili. Kot že povedano, so se starejši GG.ji močili na bivaku, vsaj tako smo misli. A znanje in pretekle izkušnje o življenju v naravi in izdelovanju bivakov so se jim obnesle, saj so kljub obilnem deževju v večini ostali suhi. Vsaj bolj kot mi v taboru, ki smo imeli to noč kar nekaj premočenih šotorov. Ko je sonček pokukal izza oblakov smo hiteli nastavljati mokre stvari, da se nam vsaj malo posušijo. Ko sončka ni bilo dalj časa, nam je na pomoč priskočil Jože, ki je mokre stvari odpeljal domov in jih tam posušil. Kljub deževju smo se taborniki urili v plezanju po steni, v igri ‘volkodlak’, se odpravili na takšne in drugačne bivake, se kopali v bližnji reki, na kateri so PP.ji in RR.ji zgradili celo jez, se pomerili v raznih športnih, strateških in miselnih igrah, urili v risanju skice terena, A.jali, postavlili vhod in druge pionirske objekte, izdelali maske živali in še in še.

Starešina: Matej Lakota; taborovodja: Mojca Rolih; programovodja: Maja Penko; kraj: Laharn, Buko