Vodja akcije: Aron Montani

Prvo srečanje odprave na Jamboree

Vsi člani slovenske taborniške odprave že komaj pričakujemo 11. julij 2019, ko bomo z letalom poleteli na tuj kontinent in se udeležili mednarodnega tabora Svetovni Jamboree 2019.

Preberi več

Taborjenje, Čezsoča 2018

Taborniško leto Društva tabornikov Rodu snežniških ruševcev Ilirska Bistrica doseže svoj vrhunec na vsakoletnem poletnem taboru. To je edinstveno doživetje, kjer taborniki vseh starosti preživimo 10 dni izven domačega okolja, obkroženi z naravo, v dobri družbi, z željo po novih izzivih in dogodivščinah.

Letos nas je 49 Ruševcev taborilo od 10. do 19. julija, na tabornem prostoru v Čezsoči. Da pa bi si poletne dneve še bolj popestrili, so si poleg našega tabora šotore postavili taborniki iz Društva tabornikov Rod kraških j’rt Sežana. Pestra družba je poskrbela za čisto nove izkušnje taborjenja in polepšala marsikateri skupni večer. V svoj imenik smo dodali nove obraze ter podaljšali svojo verigo prijateljev.

Taborni vsakdan se je začel z jutranjo telovadbo, kateri je sledil jutranji zbor z dvigom zastave. Po zajtrku se je pričel taborniško obarvani program ali tako imenovana gozdna šola. V tem času so člani že pridobljena znanja uporabljali v praksi in pridobili nova. Srečevali so se z novimi izzivi in jih premagovali s skupnimi zamislimi, pogumom in sodelovanjem. Preizkušali so se v taborniških veščinah, kot so lokostrelstvo, postavljanje in kurjenje ognja, postavljanje bivaka ter pionirskih objektov. Zaživeli so z naravo in se zamotili z novimi odkritji. Med dopoldansko in popoldansko gozdno šolo smo se vsi taboreči zbrali za opoldanski zbor in kosilo ter prosti čas preživeli ob igranju iger, pisanju pisem za taborno pošto, izdelavi vodovih kotičkov, kjer smo izvajali vodov program, in kopanju v mrzli reki Soči. Zadnji, večerni zbor in spust zastave sta bila izvedena pred večerjo. Sledil je večerni program, med katerim se vedno rodijo novi spomini ob zvoku kitare, petja in prasketanju toplega ognja.

Taborečim nam beseda dogodivščina vsekakor ni bila tuja. Že na začetku taborjenja smo se udeleženci po starostih za eno noč odpravili izven tabora, kjer smo si morali postaviti bivak, prenočišče, pripraviti ognjišče in kurjavo ter si na ognju skuhati ali speči hrano. Udeležili smo se tudi celodnevnega izleta, kjer smo po poteh muzeja na prostem Kolovrat skozi jarke in tunele prestopili celo italijansko mejo. Na ta dan smo vstopili tudi v park Tolminskih korit, kjer smo občudovali sotesko rek Tolminke in Zadlaščice. Tu smo prečkali tudi Hudičev most, razpet kar 60 m nad reko Tolminko.

Pozabili nismo niti na večletno taborno tradicijo. Na dan krsta in proge preživetja smo medse sprejeli pet, sedaj čisto pravih tabornikov s svojimi novimi taborniškimi imeni. Krst smo po tradiciji zaključili s slavnostno večerjo. Zanjo in za vse ostale kuharske specialitete letošnjega taborjenja se iskreno zahvaljujemo našemu tabornemu kuharju Rihardu Baši. Iskreno se zahvaljujemo tudi Dragu Hafnerju, ki nam je v kuharjevi odsotnosti velikodušno priskočil na pomoč.

Za zadnji večer letošnjega taborjenja pa smo prihranili sedaj že kar staro šego, poroke, ki pa so letos prevagnile na višjo stopnjo. Postale so namreč medrodovne, saj smo jih organizirali skupaj s taborniki iz Sežane, pridružili pa so se nam tudi člani predhodnice Društva tabornikov Rod pusti grad Šoštanj.

 

Fotografije.

Taborjenje, Čezsoča 2017

Da taborniki delujemo uspešno, nam to definitivno pove letošnje taborjenje v Čezsoči (občina Bovec). Na taborjenju smo letos imeli absolutno rekordno udeležbo zadnjih nekaj let, in sicer 71 udeležencev skupaj z vodstvom tabora. Taborjenje se je uradno začelo z odhodom avtobusa na nedeljsko jutro iz Ilirske Bistrice. Po približno 3-urni vožnji z nekaj postanki smo končno ugledali čezsoški taborni prostor. Mnogim izmed nas se je zdelo, da smo tam že bili. Čeprav je res, da smo Ruševci že taborili v Čezsoči, je bilo to že kar nekaj časa nazaj in večino letošnjih taborečih še ni ugledalo luči sveta. Našo zmedo je razrešil neki modrec, ki nam je dejal, da je na tem prostoru bil posnet film Gremo mi po svoje, ki si ga je ob izidu ogledala tudi večina nas. Kar nas je pa še posebej razveselilo tisti dan, je bilo kosilo ter bližina reke Soče, ki je postavila plavanje na dnevni red vsak dan. Dnevi polni zabave in učenja so minevali hitro. Sonce nas je razveselilo vsak dan, a kljub temu nas je narava opomnila na svojo mogočnost. Ko je zagrmelo med špičastimi vrhovi, je grmenje trajalo tudi do minute dolgo, kar je nedvoumno tudi najpogumnejšim vlilo vsaj kapljico strahu. Narava se je predvsem poigravala z GG-ji saj jim je vlivala omejeni strah, ravno ko so bili na bivaku. Starejšim zaradi preredkega golaža, mlajšim pa, ker so morali precej hitro najti zaklon v deževni noči. A se nam je že naslednji dan oddolžila in nam osušila vso opremo že pred prihodom v tabor. Ob večernem ognju nas je poleg pesmi in iger zabavala drama O nastanku Rodu snežniških ruševcev izpod peres Špele Kresevič Frank, Lee Morano in Katke F. Slosar. Eno izmed noči smo ostali tudi brez zastave. Čeprav je to neljuba prigoda za vsakega, ki drži stražo, je v tem primeru šlo za tradicionalno igro, ki se jo igramo rodovi, ki taborimo v bližini drug drugega. Na koncu smo dobili samo še nekaj prijateljev več. Proti koncu taborjenja smo tabor počasi, a sistematično pospravili in na koncu se ni niti opazilo, da smo bili tam. Čeprav neradi, smo bili primorani stopiti na avtobus in se napotiti domov. Že ob odhodu domov smo vedeli, da se bomo drugo leto spet vrnili, a tokrat ne sami, ampak to je zgodba za drugič.

 

Fotografije.

Obisk vodstva JPN

Na sestanku JPN območja smo se dogovorili, da obudimo tradicionalne obiske rodov. Tukaj gre za obisk starešine in načelnika/-ce območja. Nas sta obiskali na prekrasno petkovo popoldne. Zastavili sta nam nekaj vprašanj glede delovanja rodu in vprašali za naše mnenje glede vodenja JPN. Na žalost so sezonske bolezni oklestile naš kolektiv. So se pa lahko tisti, ki so bili, posladkali s piškoti in čajem.

Predstavitev IO ZTS, Postojna 2018

Trenutni mandat izvršnega odbora Zveze tabornikov Slovenije se uspešno bliža koncu. Zato so morali kandidati, ki jih bomo na skupščini ZTS volili v izvršni odbor, predstaviti svoj program dela. Eni izmed kandidatov, ki so nas povabili je prikupna skupinica pod vodstvom Eve Bolha, ki kandidira za načelnico IO. Predstavitve so se odvijale po vseh območjih ZTS-a zato tudi JPN ni bil izključen. Za nas so predstavitev pripravili na gozdarski in lesarski šoli v Postojni. Iz vrst ruševcev sva se predstavitve udeležila Neža Slosar in Aron Montani. Z predstavljenim programom sva bila zadovoljna saj so odgovorili na vsa naša vprašanja. Večer smo zaključili z okusno pico v postojnskem Avio Pubu in to kar skupaj z bodočim IO. Ker smo taborniki in morajo tudi formalni dogodki vsebovati avanturizem se nam je naš zvesti jekleni konjiček skoraj poslovil od planote življenja. Ampak glede na to, da smo taborniki iznajdljivi, nismo storili nič in se je avtomobil spet odločil da bo bolje da se pokvari doma. In to je tudi skoraj storil.

Posvet JPN, Ljubljana 2018

Ruševci smo aktivni na občinskem in državnem nivoju. Še posebej pa smo aktivni na tako imenovanem Južnoprimorsko-notranjskem (JPN) območju, katerega smo tudi ključni del. Ker aktivnost na območju zahteva nekaj koordinacije, se vodstvo rodov JPN-ja zbere in koordinira. Ker se imenujemo Južnoprimorsko-notranjsko območje, smo se dobili na edinem primernem mestu, v Ljubljani. Glede na to, da smo taborniki resno sproščeni, je bil sestanek resen in sproščen. Ob skodelici čaja smo se dogovorili glede območnega mnogoboja, skupnih akcij ter območja na sploh. Po tem pa smo se še toplo podružili in rekli kakšno bolj sproščeno besedo. Sestanek smo zaključili še isti dan in se tako vsi srečni vrnili domov.

Posvet vodnikov, Črni dol 2017

Leto je spet naokoli in Ruševci smo se z osveženim kolektivom odpravili v Črni dol, da bi ponovno stisnili glave skupaj in pripravili letni program za prihajajoče leto. V petek smo se po uspešnem vpisu novih in starih članov skupaj zavihteli med črnodolske meglice in se ob odlični hrani dobro zabavali. Vendar že naslednji dan ni bilo več časa za zabavo, saj nas je čakalo veliko dela. Veliko dela ali ne, smo svoje dosegli in pripravili odličen letni program za otroke od 6 do 40 let.

Jesenovanje, Črni dol 2017

Prišel je pesnik en, imel je čevlja dva. Izgubil enega, obdržal drugega. Odšel je pesnik en, odvrgel čevelj drug, svoboden zdaj po svet kravsa.

Pridi, odvrzi zdaj čevlje še ti. Pridi, pridruži se mi.

Preberi več