Vpis 2012

2012 je potekal vpis novih in starih članov k tabornikom. Pred samim vpisom smo imeli sestanek s starši, na katerem smo jih seznanili z delovanjem rodu, vodniki, termini vodovih srečanj, letnim programom, njihovimi in našimi dolžnostmi in o problematiki prijav na akcije. Nampreč pogosto se dogaja, da se član prijavi na akcijo, le-te pa se ne udeleži, kar posledično vpliva na slabo voljo organizatorjev in članov njegove ekipe, v najslabšem primeru to pomeni nekonkurenčnost njegove ekipe na tekmovanju zaradi premajhnega števila članov. Teden dni kasneje, 5. 10., smo organizirali nadomestni vpis za vse, ki se prvega vpisa niso mogli udeležiti. Prav tako je potekal tudi sestanek s starši, ki je pogoj za vpis otrok k tabornikom.

Gastro relly 2012

Gastro Relly je srečanje grč iz celotne Hrvaške. Bistvo srečanja je druženje in astronomski užitki ob okušanju domačih dobrot. V petek je v programu prihod vseh udeležencev, večerja, nastanitev in druženje do jutranjih ur. V soboto se vsi udeleženci odpravijo po zajtrku na orientacijo, ki poteka po okoliških krajih in je namenjena spoznavanju običajev in kulture, seveda hrane in pijače ne manjka. Popoldne okoli 17 ure, ko se vrnejo iz orientacije pa se začne priprava večerje, vsaka skupina pripravi neko po možnosti jed iz njihovega kraja. Po 20. uri se začne pokušina in ocenjevanje hrane ter ples do jutra. V nedeljo se po zajtrku gre še na skupno kosilo in na razglasitev rezultatov. Letošnjo ekipo je sestavljalo 8 klubovcev.

Posvet vodnikov, Črni dol 2012

Vodstvo RSR prav dobro ve, kje bo 3. vikend v septembru – na posvetu vodnikov. Namen akcije je zbrati vodstvo, stakniti glave skupaj in ustvariti nor program, ki ga bomo izvajali v prihajajočem letu. In prav to smo tudistorili. Dobili smo se v petek, 14. 9., ter se napotili v Črni dol. Posvet smo otvorili s sestankom o prihodnosti rodu – kaj želimo v prihodnjem letu doseči in kako se lotiti tega. Ugotovili smo, da bomo delali na GG-jih, sami želimo postopno pridobiti nove člane v vodstvu. Del te točke smo uresničili že prej, s tem da smo sprejeli 2 gozdovnici v naše vrste in sicer kot pomočnice MČ vodnicam. Naslednje jutro smo ustvarjali program po družinah, akcije ki se jih bomo udeležili oz jih bomo organizirali za naše člane. Po kosilu pa smo vsak vodnik zase (oziroma v duetu s pomočnikom) sestavili letni vodov program. Akcija je bila uspešna, saj se je zbral večinski del vodstva in skupaj smo obdelali vse zadane točke za ta vikend.

TOTeM 2012

Že 15. leto zapored se je v Ilirski Bistrici odvijalo največje taborniško tekmovanje v odbojki na mivki. TOTeM je potekal v soboto in nedeljo, 1. in 2. septembra v Osnovni šoli Antona Žnidaršiča. Kljub slabemu vremenu in igranju odbojke v telovadnici namesto na mivki se nas je zbralo kar 22 ekip iz cele Slovenije. V soboto se je odvijal prvi in večino drugega kroga. Najboljši so se pomerili še v nedeljo, ko so bili na sporedu polfinalni in finalni dvoboji. Letos je zopet zmagala ekipa “Hello Kitty”, ki je v finalu premagala ekipo “Zmajčki”. tretje in četrto mesto sta osvojili ekipi “To Jota” in “Ta lepi”.

Piknik grč in srečanje klubovcev

Letošnje srečanje grč je bilo namenjeno samo Starim mačkom. Na srečanju je potekal tradicionalni program: zbor v Črnem Dolu ob 13h, kosilo, športne igre – balinanje, zbijanje koze, nogomet in odbojka, večerni program ob ognju, druženje in zabava). Srečanja se je udeležilo zelo zaskrbljujoče število grč in RR, saj nas je bilo tam le 20.

11. Srednjeevropski zlet na Slovaškem

8.-18. 8. se je na Slovaškem odvijal 11. srednjeevropski jamboree v znamenju petih elementov: vode, zemlje, vetra in ognja, ki jih povezuje peti element – skavstvo. Slovenska odprava pa je šla na pot že v petek, 10. 8.

Poznate občutek, ko se zbudiš zgodaj, zgodaj zjutraj in razmišljaš, kaj boš delal na poti do Ljubljane – železniške postaje in potem še celih 15 ur na vlakih in raznih železniških postajah? Če ne, pa ga poznamo vsaj mi, 14 slovenskih tabornikov, ki smo se odpravili na Slovaško z željo naučiti se veliko novega in se seveda zabavati. Na že prej omenjeni dolgi, daljši in najdaljši poti smo pridobili kar nekaj novih izkušenj o tem, kako čim več opreme in ljudi speštati v en kupe (police za opremo so še kar udobne za ležanje hehehe) in kako hitro in elegantno izstopiti z vlaka z vso to opremo (okna so priporočljiva). Spoznali smo tudi tečno tetkico in prijazno ticket lady. In končno smo prišli v Bratislavo in nato po še nekaj ur vožnje z vlakom od 23. ure (tam nekje) v Kralovo Lehoto (5 km oddaljeno mestece od tabora). Izstopili smo iz vlaka in naš prvi vtis je bil: MMMRRRRRAZZZZZZZZZ!!! A na srečo nas je kmalu prišel iskat mož s kombijem iz tabora in tako smo na hitro postavili šotore in utrujeni zaspali v ledeno mrzli noči. Naslednji dan (sobota, 11. 8.) so taborniki oz. skavti šele prihajali, zato smo se peš odpravili v mestece in zapravljali čas na sto in en način ter se že spoznali z nekaterimi soskavti. Zvečer pa smo se vrnili v tabor in si ogledali uvodno prireditev, ki so jo popestrili z obilo plesa. Nato so dnevi tekli hitreje in ker smo veliko delali sploh nismo več čutili ledenega mraza, ampak le mrzel mraz. V nedeljo smo se lotili humanitarnosti pod elementom ZRAK (delali smo na primeru umazana lopata, grablje in kramp), že v ponedeljek pa je bila na vrsti VODA (rafting – to morate vsi poskusiti in podobno) in na srečo se je malo stoplilo tisti dan. Na deževen torek je bilo na vrsti SKAVSTVO, kjer smo spoznali slovaški ljudski ples, pletli smo košare, brusili nože … V sredo je bil dan kulture. Najprej smo predstavili državo in neko našo jed za katero smo izbrali šmorn (pri nas je bila najdaljša kolona in celo nismo mogli nahraniti vseh lačnih ust smrk, smrk), zvečer pa smo uprizorili en dan na Jamboree-ju in to v BALETNI VERZIJI (lahko si mislite, kako so vsi umirali od smeha …) V četrtek pa smo se posvtili ZEMLJI. Ena skupinica (Slovenci smo bili razdeljeni v dve skupinici čez cel program) je imela pohodniški cilj postavljen ob najvišje ležečem jezeru v Velikih Tatrah, druga pa na Bystrém sedlu. Lahko mi verjamete, da smo na pohodu vsi uživali, še bolj pa na poti z avtobusom proti taboru. Kjer nas je čakala prevrnjena slovenska zastava (kaj hitro smo jo postavili nazaj), ki smo jo postavili v nedeljo, da so jo lahko vsi videli. In tako smo prišli do zadnjega dne programa. V petek je bil na vrsti OGENJ. Dopoldne smo bili polni adrenalina (plezanje po sproti postavljenih plastičnih zabojih – res si poln adrenalina, da komaj dihaš uf, spuščanje po železni zajli – tudirazburljivo …), popoldne pa se učili raznih športnih igric, kot so: ringo in indiaca (podobno odbojki), tri švedske igre (morda ne ravno za murenčke ter MČ-je) in tako dalje. Zvečer pa je sledila še zaključna prireditev in zabava dolgo v noč. Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj s kombijem odpeljali na železniško postajo, tam pojedli zajtrk in se odpravil na vlak ter dolgi poti naproti. Sicer je bilo nekaj zamujanja vlakov, a nas to ni motilo preveč, kaj šele, da bi nam pokvarilo vse veselje v nas ob obujanju spominov. Ko smo končno prispeli v Ljubljano, smo se po dolgem poslavljanju odpravili domov. 7 tabornikov nazaj v Ilirsko Bistrico in 7 tabornikov nazaj v Žiri.

P. S.: Po mojem smo bili najbolj priljubljena država na tem Jamboree-ju. Pa ne samo zaradi šmorna, tudi zaradi tega, ker smo veliko igrali kitaro in peli (pri prepevanju SLOVENSKIH pesmi se nam je pridružil celo POLJAK) in seveda zaradi naših rutk v barvi letošnje slovenske olimpijske odprave (modre z zelenim robom). Na kratko povedano, želeli so jo VSI. Tako kakor ogromno deklet prosi Justina Bieberja za avtogram, tako so nas za rutko. Celo po kolenih so skakali za nami in kričali oz. rotili change, change in kakšni trije obsedenci so bili pripravljeni zamenjati 3 njihove rutke za 1 našo. Napisala bi vam še kaj, a kaj ko ne bi razumeli (še napisano ne vem, če ste) ker niste bili udeleženci te super taborniške izkušnje. Resnično vam je lahko žal, a: Prilika izgubljena, ne vrne se nobena.

Večna tabornica iz Jelšan

Roverway, Finska 2012

Okoli 60 tabornikov iz Slovenije se je 15. 7. vkrcalo v dvonadstropen avtobus in odrinili smo novim dogodivščinam naproti. Prve ure vožnje so ob igranju kitare in prepevanju hitro minevale. Vozili smo se skozi Avstrijo do Slovaške, kjer smo imeli postanek za jutranjo higieno. Hitro smo se vkrcali nazaj v avtobus in se odpeljali do Krakova na Poljskem. Ogledali smo si njihov največji slap, po poti pa smo se ustavili tudi ob smučarski skakalnici v Zakopanah. Pot nas je vodila skozi Litvo do Latvije, kjer smo v družbi avstrijskih tabornikov prespali na vrtu tabornice Lige. Naslednje jutro smo se v njenem spremstvu podali na ogled Rige. Pred prihodom na Finsko smo prespali še v Estoniji, v Talinu, katerega smo si tudi ogledali. Sledil je dolgopričakvani prihod v Helsinke. Razdelili smo se v skupine in prek fotoorientacije smo si do dobra ogledali prestolnico Finske. Prespali smo v telovadnici z ostalimo taborniki, od koder smo se naslednje jutro podali vsak na svojo pot – eni v Roveniemi, drugi v Helsinke, tretji pa v Tampere. Ruševci so si (predhodno) izbrali prvo varianto. Z vlakom smo se podali do Božičkove residence, kjer smo občudovali palčke na delovnem mestu, odpotovali v ledeno deželo, se slikali z Božičkom in se seveda udeležili Roverway otvoritvene proslave. Po nekaj urah smo se (spet!) podali na pot (tokrat na nekoliko krajšo, trajala je le 4 ure). Skupaj s taborniki iz Avstrije, Finske, Velike Britanije, Belgije in Francije smo prispeli na otok Hailuoto. V naseldnjih štirih dneh smo se spoznavali, igrali, se odpravili na celodneven izlet skozi čudovite borove gozdove, si ogledali gledališko predstavo in bližnji svetilnik, se kopali v morju in seveda savnali ter opravli družbeno koristno delo – počistili smo del tabora in bližnjo obalo. Glavna stalnica so bili obilni zajtrki in večerje, dolgi in svetli večeri ob igranju kitare ob obali ter odlično vzdušje ob združenju z novimi prijatelji. Zadnji dan smo se polni praičakovanj odpravili proti tabornem prostoru Evo … Vhod v tabor so krasile ogromne zastave držav iz katerih so prihajali udeleženci. Po ulici “that way” smo se podali do našega tabornega prostora, postavili šotore in se pripravili na slovesno otvoritev Roverwaya. Naslednji dni so bili zeelo raznoliki. Dan je bil razdeljen na 2 dela, v vsakem si obiskal eno dolino na kateri so bile različne dejavnosti. Prvi dan je bila na vrsti dolina Creative Corner. Udeležili smo se plesnih delavnic, izdelali usnjene zapestnice in obeske za rutico, oblikovali igrače iz balonov ter naredili čisto pravi lesen šah. Drugi del dneva smo preživeli v Forest Fun. Igrali smo lahko finske tradicionalne igre, preverili znanje orientacije, spoznavali in preizkušali užitne gozdne sadeže, trenirali ravnotežje na ‘slack line’, se sprehodili po višečem mostu ali naredili leseno skodelico. Naslednje jutro nam je vreme malce zagodlo. V program smo imeli Aqua areno, katere se zaradi slabega vremena nismo vsi udeležili. Pogumni pa so se lahko podali raziskovat jezero s kajaki, se kopali, spuščali po tobogani, se igrali vodne igre in se savnali. Popoldne smo obiskali Roverway Momentum kjer smo razpravljali o pomembnih in parečih novodobnih temah. Sestavili smo tudi program, s katerim smo načrtovali sodelovanje z ogranizacijo iz Kamnika, ki je gostila 15 otrok iz Nemčije. V septembru smo se jim med njihovim gostovanjem v Sloveniji pridružili in jim pripravili poldneven program. Zadnji dan pred odhodom domov smo se udeležili po našem mnenju najbolj zabavnih delavnic – Live your life, kjer smo s kladivom razbijali avto, skakali po napihljivem gradu, se pogovarjali z živimi knjigami, se igrali razne igre, boksali in uživali v silent disku. Popoldne je sledil Loverway, ker so vsi člani predstavili kulturo in hrano iz lastne države (52 držav). Naslednji dan smo se po zaključni slovestnosti poslovili od novih prijateljev in se z avtobusom podali na pot domov. Da pa nebi prehitro prišli domov smo se s trajektom odpeljali na Švedsko, si z avtobusa ogledali Stockholm ter se spet s trajektom odpeljali na Dansko. Sledila je pot skozi Nemčijo in Avstrijo do Lepe naše.

Taborenje, Koromačno 2012

Letošnje taborjenje je bilo prav posebno – posebna je bila lokacija (hrvaška Istra), posebno je bilo vodstvo (pridružilo se nam je veliko grč), posebni so bili tudi udeleženci (vsak po svoje, seveda). Začelo se je z enodnevno prehodnico, 6. julija, in sicer v Koromačnem, natančneje v kampu Tunarica.

Preberi več

Državni mnogoboj, Murska Sobota 2012

Dve MČ in dve GG ekipi s spremljevalci so se v petek, 15. 6., podale na dolgo pot proti Murski Soboti, da bi celi Sloveniji pokazali, kaj so se med letom naučili. Vaje so se obrestovale in obe MČ ekipi sta bili zelo uspešni, gozdovnice so osvojile odlično 2. mesto, gozdovniki pa 7. Poleg tekmovalnega delo so organizatorji poskrbeli še za razne delavnice in večerni program, ki je potekal v kulturnem domu. Tam smo se udeležili proslave ob 60-letnici delovanja gostujočega rodu, Rodu veseli veter, ki je bila kratka, a sladka. O mnogoboju so poročali tudi na RTV slovenija, kjer pa organizatorjev žal niso pohvalili za izjemno dobro pripravljene obroke.

Vozlarija890 2012

Na deževno soboto se je pred taborniškim domom zbralo rekordno število članov vodstva (sicer brez vodje :P). Že nekaj po 8h nas je bilo 13 organizatorjev pripravljenih na smeh, prigode in kup zabavnih ekip, vendar se slednje ni uresničilo. Zelo zadovoljni smo bili, da je bil prisoten vsaj 1 GG, in sicer je bil to eden najbolj zavzetih Paraplegikov. Za nizko udeležbo gre nekaj zaslug pripisati dokaj močnim intervalnim padavinam, nekaj verjetno Dnevu bistrške košarke, ki je sovpadal. A kakorkoli že, nismo se pustili zmotiti. To še posebej velja za kontrolorja na prvem KT-ju, ki se je ne glede na vse pripravil na plezanje in nam s tem polepšal akcijo. Večina se nas je nato odpravila v najboljšo – Rozmanovo – ulico, kjer smo nekaj ur pekli in jedli palačinke, se nato nekaj ur držali za trebuh in onemogli obležali.Ker se zaradi prevelike količine palačink nismo mogli nagraditi s kosilom, smo se ponovno sešli na večerji. Po potrditvi govoric o okusnosti obrokov nove bistriške gostinske ponudbe smo ugotovili, da sploh ni tako slabo, če akcija kdaj odpade. Nenazadnje je za naslednje leto skoraj vse že nared. No, le še vodjo določimo. 🙂