8.-18. 8. se je na Slovaškem odvijal 11. srednjeevropski jamboree v znamenju petih elementov: vode, zemlje, vetra in ognja, ki jih povezuje peti element – skavstvo. Slovenska odprava pa je šla na pot že v petek, 10. 8.

Poznate občutek, ko se zbudiš zgodaj, zgodaj zjutraj in razmišljaš, kaj boš delal na poti do Ljubljane – železniške postaje in potem še celih 15 ur na vlakih in raznih železniških postajah? Če ne, pa ga poznamo vsaj mi, 14 slovenskih tabornikov, ki smo se odpravili na Slovaško z željo naučiti se veliko novega in se seveda zabavati. Na že prej omenjeni dolgi, daljši in najdaljši poti smo pridobili kar nekaj novih izkušenj o tem, kako čim več opreme in ljudi speštati v en kupe (police za opremo so še kar udobne za ležanje hehehe) in kako hitro in elegantno izstopiti z vlaka z vso to opremo (okna so priporočljiva). Spoznali smo tudi tečno tetkico in prijazno ticket lady. In končno smo prišli v Bratislavo in nato po še nekaj ur vožnje z vlakom od 23. ure (tam nekje) v Kralovo Lehoto (5 km oddaljeno mestece od tabora). Izstopili smo iz vlaka in naš prvi vtis je bil: MMMRRRRRAZZZZZZZZZ!!! A na srečo nas je kmalu prišel iskat mož s kombijem iz tabora in tako smo na hitro postavili šotore in utrujeni zaspali v ledeno mrzli noči. Naslednji dan (sobota, 11. 8.) so taborniki oz. skavti šele prihajali, zato smo se peš odpravili v mestece in zapravljali čas na sto in en način ter se že spoznali z nekaterimi soskavti. Zvečer pa smo se vrnili v tabor in si ogledali uvodno prireditev, ki so jo popestrili z obilo plesa. Nato so dnevi tekli hitreje in ker smo veliko delali sploh nismo več čutili ledenega mraza, ampak le mrzel mraz. V nedeljo smo se lotili humanitarnosti pod elementom ZRAK (delali smo na primeru umazana lopata, grablje in kramp), že v ponedeljek pa je bila na vrsti VODA (rafting – to morate vsi poskusiti in podobno) in na srečo se je malo stoplilo tisti dan. Na deževen torek je bilo na vrsti SKAVSTVO, kjer smo spoznali slovaški ljudski ples, pletli smo košare, brusili nože … V sredo je bil dan kulture. Najprej smo predstavili državo in neko našo jed za katero smo izbrali šmorn (pri nas je bila najdaljša kolona in celo nismo mogli nahraniti vseh lačnih ust smrk, smrk), zvečer pa smo uprizorili en dan na Jamboree-ju in to v BALETNI VERZIJI (lahko si mislite, kako so vsi umirali od smeha …) V četrtek pa smo se posvtili ZEMLJI. Ena skupinica (Slovenci smo bili razdeljeni v dve skupinici čez cel program) je imela pohodniški cilj postavljen ob najvišje ležečem jezeru v Velikih Tatrah, druga pa na Bystrém sedlu. Lahko mi verjamete, da smo na pohodu vsi uživali, še bolj pa na poti z avtobusom proti taboru. Kjer nas je čakala prevrnjena slovenska zastava (kaj hitro smo jo postavili nazaj), ki smo jo postavili v nedeljo, da so jo lahko vsi videli. In tako smo prišli do zadnjega dne programa. V petek je bil na vrsti OGENJ. Dopoldne smo bili polni adrenalina (plezanje po sproti postavljenih plastičnih zabojih – res si poln adrenalina, da komaj dihaš uf, spuščanje po železni zajli – tudirazburljivo …), popoldne pa se učili raznih športnih igric, kot so: ringo in indiaca (podobno odbojki), tri švedske igre (morda ne ravno za murenčke ter MČ-je) in tako dalje. Zvečer pa je sledila še zaključna prireditev in zabava dolgo v noč. Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj s kombijem odpeljali na železniško postajo, tam pojedli zajtrk in se odpravil na vlak ter dolgi poti naproti. Sicer je bilo nekaj zamujanja vlakov, a nas to ni motilo preveč, kaj šele, da bi nam pokvarilo vse veselje v nas ob obujanju spominov. Ko smo končno prispeli v Ljubljano, smo se po dolgem poslavljanju odpravili domov. 7 tabornikov nazaj v Ilirsko Bistrico in 7 tabornikov nazaj v Žiri.

P. S.: Po mojem smo bili najbolj priljubljena država na tem Jamboree-ju. Pa ne samo zaradi šmorna, tudi zaradi tega, ker smo veliko igrali kitaro in peli (pri prepevanju SLOVENSKIH pesmi se nam je pridružil celo POLJAK) in seveda zaradi naših rutk v barvi letošnje slovenske olimpijske odprave (modre z zelenim robom). Na kratko povedano, želeli so jo VSI. Tako kakor ogromno deklet prosi Justina Bieberja za avtogram, tako so nas za rutko. Celo po kolenih so skakali za nami in kričali oz. rotili change, change in kakšni trije obsedenci so bili pripravljeni zamenjati 3 njihove rutke za 1 našo. Napisala bi vam še kaj, a kaj ko ne bi razumeli (še napisano ne vem, če ste) ker niste bili udeleženci te super taborniške izkušnje. Resnično vam je lahko žal, a: Prilika izgubljena, ne vrne se nobena.

Večna tabornica iz Jelšan