Oktobra se je 17 bistriških tabornikov odpravilo na vseslovensko orientacijsko tekmovanje, ki je letos potekalo v Medvodah. Ruševske barve so zastopale 3 GG ekipe. Najboljša izmed ekipe je dosegla sedmo mesto od kar 40 ekip. Vsi so se imeli super ter se v enem glasu odločili, da gremo tja tudinaslednje leto.
Uvod v novo taborniško leto smo letos začeli z vodovim izletom, ki je potekal od petka, 5. 10., do nedelje, 7. 10., v Črnem dolu. Izlet smo poizkušali čim bolje izkoristiti za pridobivanje novega znanja. Prvič smo naredili stražni ogenj, ki smo ga poizkušali prižgati s kresilom. Skoraj bi nam uspelo! 🙂 Naredili smo dvignjeno ognjišče na katerem smo si skuhali kosilo in popldne šli še na orientacijo. Naučili smo se tudi novo igrico “Pikaču”, odigrali par tekem nogomenta, pospravili kočo in šli domov. 🙂 Bolj podroben potek vodovega izleta si lahko preberete v dnevniku, ki ga je med izletom napisal Domen Fila. VODOV IZLET – PARAPLEGIKI
(Dnevnik) 6. 10. 2012 Včeraj ob 17:00 smo prišli v Črni dol in začeli nabirati les za ogenj in smo ga toliko nabrali, da nam do jutra ni bilo potrebno nabirati novega lesa. Potem smo si izbrali jogij in si postavili spalke. Zvečer smo si naredili mini nogometno igrišče in igrali mini nogomet 2:2. Okoli 23:00 smo šli spat. Danes je bil zelo slab dan za naravo, kajti spustili smo veliko strupenih plinov 😀 7. 10. 2012 Danes smo se zbudili ob 7:00 in pojedli kruh z NUTELLO. Zjutraj se nam je pridružil tudi Šajn, ki zaradi bolezni no mogel prej priti. Naredili smo ‘Kamerino’ skico za pionirski objekt za pečenje mesa in krompirja. Bilo je zelo naporno, ampak končali smo do časa kosila, si naredili dvignjeno ognjišče in si na njem skuhali kosilo. Proti noči smo imeli kratko orientacijo. Potem smo pomoili posodo, postavili ogenj ter se igrali nogomet in pikačuje. Trenutno se igramo mini nogomet in si pripravljamo tople sendviče. Pred pol ure je Juri odšel zaradi košarkarske tekme. 8. 10. 2012 Danes smo se zbudili ob 9:00, pojedli Nutello, pospravili kočo in se odpravili domov. Domen Fila, Tadej Morano, Gregor Šajn, Štimc, Marko Primc, Blaž Mršnik, Jurij Blokar, Marko Prelec
2012 je potekal vpis novih in starih članov k tabornikom. Pred samim vpisom smo imeli sestanek s starši, na katerem smo jih seznanili z delovanjem rodu, vodniki, termini vodovih srečanj, letnim programom, njihovimi in našimi dolžnostmi in o problematiki prijav na akcije. Nampreč pogosto se dogaja, da se član prijavi na akcijo, le-te pa se ne udeleži, kar posledično vpliva na slabo voljo organizatorjev in članov njegove ekipe, v najslabšem primeru to pomeni nekonkurenčnost njegove ekipe na tekmovanju zaradi premajhnega števila članov. Teden dni kasneje, 5. 10., smo organizirali nadomestni vpis za vse, ki se prvega vpisa niso mogli udeležiti. Prav tako je potekal tudi sestanek s starši, ki je pogoj za vpis otrok k tabornikom.
8.-18. 8. se je na Slovaškem odvijal 11. srednjeevropski jamboree v znamenju petih elementov: vode, zemlje, vetra in ognja, ki jih povezuje peti element – skavstvo. Slovenska odprava pa je šla na pot že v petek, 10. 8.
Poznate občutek, ko se zbudiš zgodaj, zgodaj zjutraj in razmišljaš, kaj boš delal na poti do Ljubljane – železniške postaje in potem še celih 15 ur na vlakih in raznih železniških postajah? Če ne, pa ga poznamo vsaj mi, 14 slovenskih tabornikov, ki smo se odpravili na Slovaško z željo naučiti se veliko novega in se seveda zabavati. Na že prej omenjeni dolgi, daljši in najdaljši poti smo pridobili kar nekaj novih izkušenj o tem, kako čim več opreme in ljudi speštati v en kupe (police za opremo so še kar udobne za ležanje hehehe) in kako hitro in elegantno izstopiti z vlaka z vso to opremo (okna so priporočljiva). Spoznali smo tudi tečno tetkico in prijazno ticket lady. In končno smo prišli v Bratislavo in nato po še nekaj ur vožnje z vlakom od 23. ure (tam nekje) v Kralovo Lehoto (5 km oddaljeno mestece od tabora). Izstopili smo iz vlaka in naš prvi vtis je bil: MMMRRRRRAZZZZZZZZZ!!! A na srečo nas je kmalu prišel iskat mož s kombijem iz tabora in tako smo na hitro postavili šotore in utrujeni zaspali v ledeno mrzli noči. Naslednji dan (sobota, 11. 8.) so taborniki oz. skavti šele prihajali, zato smo se peš odpravili v mestece in zapravljali čas na sto in en način ter se že spoznali z nekaterimi soskavti. Zvečer pa smo se vrnili v tabor in si ogledali uvodno prireditev, ki so jo popestrili z obilo plesa. Nato so dnevi tekli hitreje in ker smo veliko delali sploh nismo več čutili ledenega mraza, ampak le mrzel mraz. V nedeljo smo se lotili humanitarnosti pod elementom ZRAK (delali smo na primeru umazana lopata, grablje in kramp), že v ponedeljek pa je bila na vrsti VODA (rafting – to morate vsi poskusiti in podobno) in na srečo se je malo stoplilo tisti dan. Na deževen torek je bilo na vrsti SKAVSTVO, kjer smo spoznali slovaški ljudski ples, pletli smo košare, brusili nože … V sredo je bil dan kulture. Najprej smo predstavili državo in neko našo jed za katero smo izbrali šmorn (pri nas je bila najdaljša kolona in celo nismo mogli nahraniti vseh lačnih ust smrk, smrk), zvečer pa smo uprizorili en dan na Jamboree-ju in to v BALETNI VERZIJI (lahko si mislite, kako so vsi umirali od smeha …) V četrtek pa smo se posvtili ZEMLJI. Ena skupinica (Slovenci smo bili razdeljeni v dve skupinici čez cel program) je imela pohodniški cilj postavljen ob najvišje ležečem jezeru v Velikih Tatrah, druga pa na Bystrém sedlu. Lahko mi verjamete, da smo na pohodu vsi uživali, še bolj pa na poti z avtobusom proti taboru. Kjer nas je čakala prevrnjena slovenska zastava (kaj hitro smo jo postavili nazaj), ki smo jo postavili v nedeljo, da so jo lahko vsi videli. In tako smo prišli do zadnjega dne programa. V petek je bil na vrsti OGENJ. Dopoldne smo bili polni adrenalina (plezanje po sproti postavljenih plastičnih zabojih – res si poln adrenalina, da komaj dihaš uf, spuščanje po železni zajli – tudirazburljivo …), popoldne pa se učili raznih športnih igric, kot so: ringo in indiaca (podobno odbojki), tri švedske igre (morda ne ravno za murenčke ter MČ-je) in tako dalje. Zvečer pa je sledila še zaključna prireditev in zabava dolgo v noč. Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj s kombijem odpeljali na železniško postajo, tam pojedli zajtrk in se odpravil na vlak ter dolgi poti naproti. Sicer je bilo nekaj zamujanja vlakov, a nas to ni motilo preveč, kaj šele, da bi nam pokvarilo vse veselje v nas ob obujanju spominov. Ko smo končno prispeli v Ljubljano, smo se po dolgem poslavljanju odpravili domov. 7 tabornikov nazaj v Ilirsko Bistrico in 7 tabornikov nazaj v Žiri.
P. S.: Po mojem smo bili najbolj priljubljena država na tem Jamboree-ju. Pa ne samo zaradi šmorna, tudi zaradi tega, ker smo veliko igrali kitaro in peli (pri prepevanju SLOVENSKIH pesmi se nam je pridružil celo POLJAK) in seveda zaradi naših rutk v barvi letošnje slovenske olimpijske odprave (modre z zelenim robom). Na kratko povedano, želeli so jo VSI. Tako kakor ogromno deklet prosi Justina Bieberja za avtogram, tako so nas za rutko. Celo po kolenih so skakali za nami in kričali oz. rotili change, change in kakšni trije obsedenci so bili pripravljeni zamenjati 3 njihove rutke za 1 našo. Napisala bi vam še kaj, a kaj ko ne bi razumeli (še napisano ne vem, če ste) ker niste bili udeleženci te super taborniške izkušnje. Resnično vam je lahko žal, a: Prilika izgubljena, ne vrne se nobena.
Večna tabornica iz Jelšan
Letošnje taborjenje je bilo prav posebno – posebna je bila lokacija (hrvaška Istra), posebno je bilo vodstvo (pridružilo se nam je veliko grč), posebni so bili tudi udeleženci (vsak po svoje, seveda). Začelo se je z enodnevno prehodnico, 6. julija, in sicer v Koromačnem, natančneje v kampu Tunarica.
Dve MČ in dve GG ekipi s spremljevalci so se v petek, 15. 6., podale na dolgo pot proti Murski Soboti, da bi celi Sloveniji pokazali, kaj so se med letom naučili. Vaje so se obrestovale in obe MČ ekipi sta bili zelo uspešni, gozdovnice so osvojile odlično 2. mesto, gozdovniki pa 7. Poleg tekmovalnega delo so organizatorji poskrbeli še za razne delavnice in večerni program, ki je potekal v kulturnem domu. Tam smo se udeležili proslave ob 60-letnici delovanja gostujočega rodu, Rodu veseli veter, ki je bila kratka, a sladka. O mnogoboju so poročali tudi na RTV slovenija, kjer pa organizatorjev žal niso pohvalili za izjemno dobro pripravljene obroke.
Na deževno soboto se je pred taborniškim domom zbralo rekordno število članov vodstva (sicer brez vodje :P). Že nekaj po 8h nas je bilo 13 organizatorjev pripravljenih na smeh, prigode in kup zabavnih ekip, vendar se slednje ni uresničilo. Zelo zadovoljni smo bili, da je bil prisoten vsaj 1 GG, in sicer je bil to eden najbolj zavzetih Paraplegikov. Za nizko udeležbo gre nekaj zaslug pripisati dokaj močnim intervalnim padavinam, nekaj verjetno Dnevu bistrške košarke, ki je sovpadal. A kakorkoli že, nismo se pustili zmotiti. To še posebej velja za kontrolorja na prvem KT-ju, ki se je ne glede na vse pripravil na plezanje in nam s tem polepšal akcijo. Večina se nas je nato odpravila v najboljšo – Rozmanovo – ulico, kjer smo nekaj ur pekli in jedli palačinke, se nato nekaj ur držali za trebuh in onemogli obležali.Ker se zaradi prevelike količine palačink nismo mogli nagraditi s kosilom, smo se ponovno sešli na večerji. Po potrditvi govoric o okusnosti obrokov nove bistriške gostinske ponudbe smo ugotovili, da sploh ni tako slabo, če akcija kdaj odpade. Nenazadnje je za naslednje leto skoraj vse že nared. No, le še vodjo določimo. 🙂
Prejšnji vikend (12. in 13. 5.) je 4 MČ in 4 GG ekipe čakala težka prizkušnja – področni oz. rodov mnogoboj. Ekipa mora na tekmovanju pokazati dovolj znanja in spretnosti, da se lahko udeleži državnega mnogoboja, ki bo letos potekal od 15. do 17. 6. v Murski Soboti. Prav vse naše ekipe so se na ‘kvalifikacijah’ izkazale in si s tem priborile možnost za udeležbo na državnem mnogoboju. Slab mesec ki nas loči do njega, bodo ekipe posvetile treningom.
Na občnem zboru smo se zbrali v petek, 16. 3., ob 17:00. Imenovali smo novo načelnico MČ – Mojco Rolih, načelnica GG je ostala Andreja Mršnik, načelnik PP kluba Luka Rolih in načelnica rodu Mojca Rolih. Občni zbor je sprejel vsa poročila in pozitivno oceno dela rodu.
Kot vrsto let poprej smo se tudi letos odpravili na prvo orientacijo v novem letu. Udeležili so se jo 3 ekipe – 2 GG in 1 grčevska (!!). V Škofjo Loko smo prispeli že v petek (pot z vlakom je izgledala takole:http://polz.si/polzgallery/rusevci-2012/). Zvečer so se GG-ji odpravili spat, PP-ji in RR-ji pa smo šli v mesto z ostalimi slovenskimi taborniki. Zgodaj zjutraj (ob 7.00) je bil zbor ekip, kateremu je sledil še topotest, kmalu zatem pa štart ekip. Na progi so nas čakale različne preizkušnje: iskanje ranjenca, minsko polje, test prve pomoči… Po naporni progi smo odhiteli na kosilo in se polni vtisov vrnili domov.
