Vodja akcije: <span>Marko Prelec</span>

TOTeM 2012

Že 15. leto zapored se je v Ilirski Bistrici odvijalo največje taborniško tekmovanje v odbojki na mivki. TOTeM je potekal v soboto in nedeljo, 1. in 2. septembra v Osnovni šoli Antona Žnidaršiča. Kljub slabemu vremenu in igranju odbojke v telovadnici namesto na mivki se nas je zbralo kar 22 ekip iz cele Slovenije. V soboto se je odvijal prvi in večino drugega kroga. Najboljši so se pomerili še v nedeljo, ko so bili na sporedu polfinalni in finalni dvoboji. Letos je zopet zmagala ekipa “Hello Kitty”, ki je v finalu premagala ekipo “Zmajčki”. tretje in četrto mesto sta osvojili ekipi “To Jota” in “Ta lepi”.

Roverway, Finska 2012

Okoli 60 tabornikov iz Slovenije se je 15. 7. vkrcalo v dvonadstropen avtobus in odrinili smo novim dogodivščinam naproti. Prve ure vožnje so ob igranju kitare in prepevanju hitro minevale. Vozili smo se skozi Avstrijo do Slovaške, kjer smo imeli postanek za jutranjo higieno. Hitro smo se vkrcali nazaj v avtobus in se odpeljali do Krakova na Poljskem. Ogledali smo si njihov največji slap, po poti pa smo se ustavili tudi ob smučarski skakalnici v Zakopanah. Pot nas je vodila skozi Litvo do Latvije, kjer smo v družbi avstrijskih tabornikov prespali na vrtu tabornice Lige. Naslednje jutro smo se v njenem spremstvu podali na ogled Rige. Pred prihodom na Finsko smo prespali še v Estoniji, v Talinu, katerega smo si tudi ogledali. Sledil je dolgopričakvani prihod v Helsinke. Razdelili smo se v skupine in prek fotoorientacije smo si do dobra ogledali prestolnico Finske. Prespali smo v telovadnici z ostalimo taborniki, od koder smo se naslednje jutro podali vsak na svojo pot – eni v Roveniemi, drugi v Helsinke, tretji pa v Tampere. Ruševci so si (predhodno) izbrali prvo varianto. Z vlakom smo se podali do Božičkove residence, kjer smo občudovali palčke na delovnem mestu, odpotovali v ledeno deželo, se slikali z Božičkom in se seveda udeležili Roverway otvoritvene proslave. Po nekaj urah smo se (spet!) podali na pot (tokrat na nekoliko krajšo, trajala je le 4 ure). Skupaj s taborniki iz Avstrije, Finske, Velike Britanije, Belgije in Francije smo prispeli na otok Hailuoto. V naseldnjih štirih dneh smo se spoznavali, igrali, se odpravili na celodneven izlet skozi čudovite borove gozdove, si ogledali gledališko predstavo in bližnji svetilnik, se kopali v morju in seveda savnali ter opravli družbeno koristno delo – počistili smo del tabora in bližnjo obalo. Glavna stalnica so bili obilni zajtrki in večerje, dolgi in svetli večeri ob igranju kitare ob obali ter odlično vzdušje ob združenju z novimi prijatelji. Zadnji dan smo se polni praičakovanj odpravili proti tabornem prostoru Evo … Vhod v tabor so krasile ogromne zastave držav iz katerih so prihajali udeleženci. Po ulici “that way” smo se podali do našega tabornega prostora, postavili šotore in se pripravili na slovesno otvoritev Roverwaya. Naslednji dni so bili zeelo raznoliki. Dan je bil razdeljen na 2 dela, v vsakem si obiskal eno dolino na kateri so bile različne dejavnosti. Prvi dan je bila na vrsti dolina Creative Corner. Udeležili smo se plesnih delavnic, izdelali usnjene zapestnice in obeske za rutico, oblikovali igrače iz balonov ter naredili čisto pravi lesen šah. Drugi del dneva smo preživeli v Forest Fun. Igrali smo lahko finske tradicionalne igre, preverili znanje orientacije, spoznavali in preizkušali užitne gozdne sadeže, trenirali ravnotežje na ‘slack line’, se sprehodili po višečem mostu ali naredili leseno skodelico. Naslednje jutro nam je vreme malce zagodlo. V program smo imeli Aqua areno, katere se zaradi slabega vremena nismo vsi udeležili. Pogumni pa so se lahko podali raziskovat jezero s kajaki, se kopali, spuščali po tobogani, se igrali vodne igre in se savnali. Popoldne smo obiskali Roverway Momentum kjer smo razpravljali o pomembnih in parečih novodobnih temah. Sestavili smo tudi program, s katerim smo načrtovali sodelovanje z ogranizacijo iz Kamnika, ki je gostila 15 otrok iz Nemčije. V septembru smo se jim med njihovim gostovanjem v Sloveniji pridružili in jim pripravili poldneven program. Zadnji dan pred odhodom domov smo se udeležili po našem mnenju najbolj zabavnih delavnic – Live your life, kjer smo s kladivom razbijali avto, skakali po napihljivem gradu, se pogovarjali z živimi knjigami, se igrali razne igre, boksali in uživali v silent disku. Popoldne je sledil Loverway, ker so vsi člani predstavili kulturo in hrano iz lastne države (52 držav). Naslednji dan smo se po zaključni slovestnosti poslovili od novih prijateljev in se z avtobusom podali na pot domov. Da pa nebi prehitro prišli domov smo se s trajektom odpeljali na Švedsko, si z avtobusa ogledali Stockholm ter se spet s trajektom odpeljali na Dansko. Sledila je pot skozi Nemčijo in Avstrijo do Lepe naše.

ZTS skupščina 2012

Letos je skupščina potekala v soboto 17. Marca v Kopru. Skupščine sta se udeležila Luka Rolih (Lučo) in Marko Prelec (Štokviš), ki sta nadomeščala tako starešino kot načelnico rodu. Po otvoritvi skupščine je sledila izvolitev vseh članov komisije za tem pa pregled dela ZTS iz preteklega leta. Po izčrpnih poročilih so sledile volitve novih organov ZTS. Kasneje je bilo nekaj besed o finančnem načrtu za leto 2012, nato pa so sledile še različne teme in razprave (dom ZTS, nov pravilnik o kroju, nekaj o 14. Zletu ZTS itd.). Čisto na koncu pa je potekala še razprava o manjših zadevah oz. vse kar spada pod »razno«.

Bohinj ponovno

Po zelo uspešnem vikendu v Bohinju z grčami se je 8 PP-jev in RR-jev odločilo, da to ponovijo. Prav tako smo uživali v smučanju in bordanju, le da je veter zamenjalo sonce; večerje in zajtrki so bili še vedno odlični; voda v bazenih je bila še vedno enako prijetna; plezalne stene še vedno ni nihče preplezal; družabne igre so nas prav tako zabavale… Skratka še en nepozaben vikend v družbi tabornikov.

GG jesenovanje, Črni dol 2011

V jutru prvega novembrskega četrtka se je pred taborniškim domom zbralo 11 pogumnih GG-jev, ki se je v spremstvu 3 PP˗jev upalo peš podati v Črni dol. Po približno 6˗ih urah hoje, objemanja dreves, malic, klancev in velikega števila čokolad smo prispeli pred nam najljubšo kočo, kjer so nas potrpežljivo čakali vodnik in dva obiskovalca, ki sta baje padla z letal prav pred kočo. Nismo se izgubili! 😀 Takoj po prihodu smo zakurili v koči, da smo se karseda hitro segreli in da smo lahko pričeli peči slastne bruskete. Pozabili nismo niti na higieno, se umili s sicer ledeno vodo, se dobro zavili in kot bi mignil, so bili tudi kruhki nared. S česnom in olivnim oljem! Do večera smo se zaposlili s postavljanjem igrišča in že se je lahko odvil prvi poznan turnir v rubojki in rubalu, ki je navdušil vse sodelujoče, še posebej zmagovalno ekipo Blokarjevi. Naslednje jutro smo pričeli z najboljšim zajtrkom ter še boljšo telovadbo, nogometom. Dobro segreti smo se odpravili nazaj v kočo, lično pospravili čevlje in pričeli pripravljati kosilo, namreč obetal se nam je nepozaben obrok – hamburgerji! Skupaj smo zamesili testo za lepinje ter pripravili meso za pleskavice. Nato pa smo se potrudili in skupaj z Džemo pekom nam je uspelo hkrati toliko zakuriti, da je bilo dovolj žerjavice za meso, a ne prevroče za peko lepinj. Po kosilu in pol so na vrsto prišli družabne igre, kitara, rubojka, rubal, počitek … In zvečer dve odlično odigrani igri vilic in žlic (oz. krompirja in čebule)! V soboto, 5. novembra, pa je še posebej zagret vodnik pripravil prav poseben program. Igrali smo pravcat mini golf in to najboljšo različico – črnodolsko, seveda. Po golažu in dolgi igri morilec smo bili deležni obiska murenčkov, jim pokazali, kaj sploh počnemo, si po svojem okusu v tekmovalnih skupinah pripravili malico, jo seveda pojedli in zanjo dobili tudi ocene. (Če jo je kdo uspel razvozlati, naj, prosim, pove, še vedno nas zanima prevod.) Ko je padel mrak, smo GG˗je poslali na nočno orientacijo, vodniki pa smo pripravljali večerjo za zahtevne okuse, namreč pekle so se tortilje, potem še palačinke. Ničkolikokrat so se udeleženci pojavili pred vrati brez najdenih KT-jev (verjetno jim je tako zelo dišalo, da se niso mogli upreti), a po vztrajnem iskanju jim je vendarle uspelo. Vmes smo dobili novega hišnega ljubljenčka, Tjaši ljubega polha, ki se mu je zelo poznalo, da je ravno v fazi zimskega spanja. Zvečer smo kljub utrujenosti vneto poslušali šale o treh majhnih kroglicah in mravlji mravljasti, zvijali rutke na najlepši, a tudi najzamudnejši način, potem pa nas je pobral spanec. V začetku naslednjega dne je vsak jesenovalec prejel v spomin kuvertico s tremi majhnimi kroglicami, skupaj smo odpisali S. P.˗ju, pojedli obilen zajtrk in pričeli s čiščenjem. Po tem smo se spet lotili nogometa, vse dokler se niso v Črni dol pripeljali starši. Na hitro smo še postavili mini bivak za polha in se razšli. Še dve stvari – pojedli smo (za moje pojme) izjemno majhne količine Nutelle, kljub temu da je bila redna gostja na mizi, in ves čas nam je uspevalo kuhati res odličen čaj. Si morete misliti? Kot vedno je tudi to jesenovanje minilo prehitro, a vsega lepega mora biti enkrat konec. Če je to s tragičnim koncem poslednjega stroka česna pa tudi prav. (: Naše geslo se odslej glasi: NEJ LIH TU, KU SM MISLU, MA BO USEENU URJDI!

Močne ukane 2011

Letos smo se orientacijskih tekmovanj lotili resneje. Dan pred odhodom na Močne ukane smo se zbrali GG.ji in PP.ji, z namenom, da dopolnimo in poglobimo naše znanje iz orientacije. Iz ust naših vodnikov so GG.ji in nekaj PP.jev izvedeli marsikaj zanimivega in poučnega o kompasu, karti, orientiranju, azimutu, kontraazimutu, minskemu polju … da pa nebi vse ostalo zgolj pri teoriji, jim je Prelc pripravil krajšo orientacijo po Ilirski Bistrici, na kateri so pokazali, kaj so se naučili. Močne ukane so potekale kot smo že vajeni – v popoldanskem času smo se udeležili zabavnih iger na temo ‘Bodi pripravljen – BiPi’, (na katerih smo bili zeelo uspešni). Ko se je zvečerilo, pa smo se odpravili na progo. Najprej najmlajši, nato malo starejši, na koncu pa še PP.ji. Vsi udeleženci so se izkazali, saj so dosegli veliko boljše rezultate kot na prejšnjem orientacijskem tekmovanju, čemur so botrovale tudi priprave pred samim tekmovanje.

Gotik 2011

V soboto, 2. aprila, se je nekaj pred 13. uro zbralo 18 Ruševcev, ki je polno pričakovanj čakalo na železniški postaji. Po malo več kot polurni zamudi smo se vendarle vkrcali na vlak, se posedli, ponavljali topografske znake in pojme … Dokler nismo ugotovili, da smo se znašli v družb samih JPN-jevcev – Postojncev, Cerkničanov in nato še Izolanov! Kot bi mignil, smo bili v Medvodah, od koder smo se s pešhondo napotili proti Zgornjim Pirničam. Do večera smo imeli prosti čas, ki smo ga v nulo izkoristili z lovljenjem po telovadnici (Tom&Jerry) ter z igricami, med katerimi smo po igrišču tekali kot nori. Sledili so topografski testi in signalizacija, ki se jo je preverjalo kar preko računalnika, ter nenazadnje nočna orientacja. Na poti nas je prestrašilo nešteto hudičev, smrti, truplo v šotorki in napihnjen speči mož v avtu na sredi proge, tako da smo se po vsem tem bali še vsake čudne korenine, drevesa ali nasproti prihajajočega tabornika. Po hoji smo se zleknili v telovadnico in nekateri zaspali, nekateri ne, nekateri pa sladko sanjali o novi ljubezni. 🙂 V nedeljo zjutraj nas je že ob 7h vrgla pokonci glasna budnica (no, nekateri se nanjo sploh niso odzivali). Še vsi neprespani smo malo pospravili, si umili zobe in že smo bili na poti do železniške postaje v Medvodah. Jutranjega zbora in razglasitve rezultatov žal nismo dočakali, saj ura teče, nič ne reče, mi pa smo morali ujeti vlak. Na postaji smo si postregli z rogljički za zajtrk in se po manjši zamudi spet vozili proti Primorski. Na vlaku smo neizmerno uživali v spanju, čokoladi kot nagradi, kartanju, družbi Izolanov in poravnavi lepih dolgov s fotografijami za dokaz, seveda. Ko smo prišli v Pivko, smo živahnim RJS-jeRuševci skupaj fotografirali za spomin, se odpeljali domov in se zahvalili staršem za prevoz. Rezultate, ki so jih dosegle naše 4 ekipe (3 GG in 1 grčevska), bomo objavili takoj, ko bodo na voljo. Najstarejša ekipa, ekipa Mrkvic, pa se je odločila proslaviti karkšnokoli že doseženo mesto z izletom na hrvaško obalo, sadno kupo in sladoledom po prihodu domov. MMMM za vse pogumne udeležence!

GG zimovanje, Črni dol 2011

Med zimskimi počitnicami je za naše gozdovnike in gozdovnice (11-15 let) potekalo super mega zimovanje v Ĉrnem dolu. V 4 dneh se je 19 mladih Ruševcev neznansko zabavalo. Kaj vse smo počeli? Seznam je dolg, od igric »Krompir in čebula« in »Morilec«, žoganja, streljanja s storži, kurjenja ognja v snegu, kjer smo si tudi spekli večerjo, pa vse do gradnje igluja in bivaka, lokostrelstva, kartanja, sprehoda do Sviščakov (tam smo se sankali, kepali ter zganjali ostale zimske norčije). Lahko si predstavljate, da bi le stežka med vsemi temi aktivnostmi našli čas za še kaj drugega. Komaj čakamo, da bomo imeli priložnost ponoviti tako super akcijo! Ob tej priloţnosti se še enkrat zahvaljujemo za spluženo cesto do koče. 🙂

Glas svobodne Jelovice 2011

Že takoj po novoletnih praznikih smo se Ruševci aktivirali in se tako drugi vikend januarja udeležili orientacijskega tekmovanja Glasa svobodne Jelovice. Štart in cilj sta letos predstavljala štabna šotora ob Osnovni šoli Þelezniki, od koder smo se na progo odpravile 3 ruševske ekipe. Na začetek proge so nas po double Šembije ovinkih odpeljali kar z avtobsom. Prebijali smo se čez tisoč in en klanec, na vrhu enega izmed teh smo celo doživeli lepo presenečenje – ponovno smo se snideli vsi RSR tekmovalci. Po nekaj urah, veliiiiko snega po tleh in dežja v zraku smo se ekipe vrnile in dosegle sicer ne ravno zavidanja vrednih mest – 13. (Paraplegiki), 10. (Mule) in 6. (Mrkvice). A ker vaja dela mojstra in ker se učimo na napakah, bomo na naslednji orientaciji že izkušenejši ter, upajmo da, uspešnejši.

Močne ukane 2010

Že naslednji dan po srečanju odprave s Concordie se je v Medvode pripeljalo še 24 bistriških GG-jev in PP-jev, razdeljenih v 6 ekip. Namreč tam so potekale Močne ukane! Ta dvodnevno tekmovanje, kjer se ekipe pomerijo tako v zabavnih preizkušnjah kot tudi v nočni orientaciji, so letos zaznamovale risanke prejšnjega tisočletja.

Preberi več