Dvodnevne predhodnice, ki je bila tokrat v Logarski dolini, Podvolovljek, se je udeležilo 20 grč. Vodja predhodnice Saša Ternovec – Trnovc je poskrbel tako za delovni del kot tudi večerni program. V petek in soboto se je postavljalo tabor, pohvala mladincem, v nedeljo pa se nas je ena ekipa odpravila v hribe na enodnevni izlet na Korošco, katerega vodja je bil Albert Ličan – Ličko.
V četrtek se je 37 bistriških tabornikov z avtobusom odpeljalo do Gorenja pri Zrečah, kjer je potekal državni mnogoboj. Prvi dan je bil namenjen postavljanju našega mini tabora ter izvajanju psihičnih priprav. V petek zjutraj so nam v zboru povedali urnik tekmovanja in mnogoboj se lahko prične. Vsaka izmed ekip je iztisnila vse moči in se poskusila pokazati v najboljši luči pred sodniki. Dan smo zaključili z večernim programom, ko so nam GG-ji, PP-ji, RR-ji in grče pripravili kratke skeče, plese in druge zabavne stvarce. V soboto smo spakirali nahrbtnike, pospravili šotore, se malo poigrali in že smo slišali žvižg … To pomeni, da se približuje najslajši del tekmovanja – razglasitev rezlutatov. Tudi letos nas Ruševske ekipe niso pustile ravnodušne, dosegli smo namreč kar lepe rezultate: MČ 1 “Merjaščki” ZU, MČ 2 “Big foot in delfini” U, MČ 4 “Papagajčki” ZU, mlajši GG-ji “Mulci in mule” 3. mesto, starejše GG-jke “Chupa Chups” 4. mesto, ekipa popotnic “Mrkvice” 1. mesto, fantje RR “Kalibr 890” 1. mesto. S sedmimi tekmovalnimi ekipami smo prejeli tudi nagrado za najštevilčnejši rod. Po vsem tem smo rekli vsi v en glas, da si zaslužimo sladoled ter seveda en velik MMMM 🙂 In tako je tudi bilo.
Na Vozlariji890 je bilo enkratno! 12. 6. 2010 se je vodstvo zbralo že ob rani uri, ob 7.30, ker pa je bila prisotna mala zmeda z uro pričetka, so udeleženci kapljali od 8.00 do 9.00. Ampak do 9.40 so se že vse ekipe podale na pot, organizatorji pa so imeli še kar nekaj dela z razpeljevanjem ljudi po kontrolnih točkah (KT-jih) in drugimi rečmi. Udeležencev je bilo 28, in sicer izolski, postojnski, koprški in bistriški taborniki ter bistriški skavti (med povabljenimi so bili tudi planinci in gasilci, ampak žal niso prišli). V nekaterih ekipah so bili člani mešani (Postojna – Il. Bistrica, Koper – Il. Bistrica), kar je bilo zares super! Na progi je bilo 8 oz. 9 KT-jev, od tega 5 živih. Na slednjih so bile nalogezabavne in raznolike, tako da so se ekipe, ki so jih seveda našle, pomerile v hitrostni etapi z raftom, preizkusile v plezanju in krepile ekipni duh s prižiganjem ognja z lupo, A-janjem ter med prehodom minskega polja. Na KT 5 jih je čakala tudi osvežitev s sokom, saj je bila proga kar dolga in zahtevna, svoje pa je prispevala tudi junijska vročina. Iz starostne kategorije PP-jev so zmagali skavti Merjasci, od GG-jev pa bistriške starejše GG-jke Chupa Chups. Slednjim gre prav posebna pohvala, ker so edine prišle na KT plezanja, saj so se ostale ekipe odločile izpustiti in ne hoditi tako daleč na konec. Nekatere ekipe so bile po svojem prihodu vseeno z avtom odpeljane na plezanje, da so lahko izkoristile to sijajno priložnost na steni v Podtaboru ter se še dodatno razgibale. 😉 Drugouvrščena ekipa pri GG-jih je bila ekipa Ikinrobat – oblikovale so jo mlajše GG-jke, vendar so bile s svojim odličnim znanjem skoraj kos starejšim kolegicam Chupa Chups – tretja Zelenci, pri PP-jih pa druga Škampi in tretja Rakovice. Ker se je skoraj vsem ekipam mudilo domov, se je zmagovalcem povedalo, da so zmagovalci, ter se jim razdelilo nagrade (RSR majčke, čokolada), rezultate pa so ekipe prejele naknadno po elektronski pošti. Tako organizatorji kot udeleženci so se zelo izkazali, zahvala posebne sorte pa gre vodstvu iz ostalih rodov, ki so pomagali pri izvedbi akcije in pa Lovru, ki je omogočil, da se je posnel filmček, ki je pogoj, da se bo Vozlarija890 potegovala za nagrado Skavt Peter. Bilo je res kül! 🙂
Iz sobote, 22. 5. 2010, na nedeljo, 23. 5. 2010, se je v Črnem dolu zbralo 13 vodnikov, PP-jev in RR-jev, da bi osnovali super-duper program za prihajajoče taborjenje v Logarski dolini. Nekaj izmed nas, nas je v Črni dol prišlo že v soboto zgooodaj zjutraj, saj smo čez noč spremljali naše GG-je na PP prehodu 🙂 Ob 9h so se nam pridružili “novopečeni” PPji. Skupaj smo pozajtrkovali in se pričeli pripravljati na doolg dan, ki nas je čakal. Za začetek smo obnovili pravila obnašanja na taborjenju, nadaljevali pa smo z bolj prijetnim delom sestanka – sestavljanjem programa za MČ-je in GG-je. Ker načrtovanje 10-dnevnega programa vzame veliko časa in truda, smo si med delom vzeli nekaj odmorčkov, ki smo jih porabili za sprostitev in igranje zabavnih iger. Pred večerjo smo zaključili s pripravo programa za MČ-je in GG-je ter se posvetili malo starejšim, saj bomo letos izvajali tuditaborjenje za PP-je. Trajalo bo le 4 dni, ampak te 4 dni bodo PP-ji maximalno izkoristili, saj smo jim pripravili pester program – od postavljanja mostu čez reko, bivakiranja, kurjenja ognja z lokom, do poležavanja v viseči mreži. Po večerji smo nekaj besed namenili tudi najbolj vozlasti orientaciji letošnjega leta – Vozlariji890. Preostanek večera pa so nekateri preživeli ob taborniškem ognju. V nedeljo po zajtrku smo temeljito očistili kočo in njeno okolico ter predelali še zadnjo, a zelo pomembno točko, in sicer varnost. Tjaša nas je seznanila z nevarnostmi, ki se lahko zgodijo pri izvajanju programa, skupaj pa smo našli možnosti, kako se tem nevarnostim izogniti in kako ukrepati, če le pride do poškodb. Zadovoljni, da smo sestavili tako super program, smo se v popoldanskem času vrnili domov.
V soboto, 15. maja, so se 3 bistriške ekipe MČ-jev (Merjaščki, Papagajčki, Big foot in delfini) udeležile področnega mnogoboja v Jagodju pri Izoli, kjer so se vse odrezale ZU (zelo uspešno) ter si tako zagotovile vstopnico za državni mnogoboj.
Letos je murnsko in MČ spomladovanje potekalo na Tatrah. Lokacija je bila super, saj sta bila v neposredni bližini tudi asfaltirano igrišče in travnik, kjer smo vsako minuto prostega časa izkoristili za igro. V soboto dopoldan smo se s starši pripeljali pred večnamenski dom na Tatrah, kjer so nas v dvodnevno varstvo vzele naše vodnice. Lepo dopoldansko vreme smo izkoristili za športne igre, sledilo je okusno kosilo, kratek počitek, nato pa smo se razdelili v ekipe in se podali na sila razburljivo iskanjo zaklada, počutili smo se kot Indiane Jonesi, ki odkrivajo pustolovske skrivnosti. Po uspešni najdbi sladke dragocenosti, smo šli v hišo, kjer smo izdelovali prave palčje kape, tako so bile lepe, da nam bi jih zavidali še Sneguljčkini palčki. Ko smo naše prstke dodobra utrudili, smo si zaslužili fino večerjo – pomfri in kalamare. Njaam, tako dobrih kalamarov ne najdeš v nobeni restavraciji. Po večerji smo poskrbeli še za ustno higieno, prebrali pravljico za lahko noč … A, glej ga zlomka, nekaterim se še ni spalo. Želeli so nočno telovadbo, njihovi želji smo ugodili ter se odpravili ven, kjer smo malo potekli, poskakali, se lovili in se utrujeni vrnili v postelje, kjer smo v trenutku zaspali. Naslednje jutro smo se prezgodaj zbudili in razgrajali, zaradi česar so imele naše vodnice kisle obraze, saj jim nismo dovolili spati. A slaba volja ni trajala dolgo, saj smo se vsi skupaj podali na pravo palčjo telovadbo, kjer so topli sončni žarki prebudili zaspane obraze naših vodnic. Sledil je okusen zajtrk, po njem umivanje zob, zatem pa pravi mini taborniški mnogoboj, na katerem so se ekipe pomerile v 3 disciplinah: postavljanju šotora iz dveh šotork, postavljanju ognja ter premagovanju ovir. Zaslišali smo en din-don cerkevene ure, kar je pomenilo, da je ura 13,00 in da je čas za kosilo. Po obedu smo imeli nekaj prostega časa, ki smo ga izkoristili predvsem za najrazličnejše športne igre, zatem smo imeli ustvarjalne delavnice, kjer smo izdelovali raznobarvne lampijončke, s katerimi smo se po večerji odpravili tudi na večerni sprehod, kjer smo v daljavi videli obrise palčkove dežele. Po prihodu v hišo, smo še zapeli nekaj pesmi, se nasmejali šalam in razdelili nagrade najbolj pridnim. Na vrsti je bilo samo še ščetkanje zob, preden smo se zavili v tople spalne vreče. A zopet se nekaterim nadobudnim čebelicam ni še spalo in zopet so zahtevale nočno telovadbo. Ni bilo druge izbire, kot da smo se spet podali na hladen spomladanski zrak in dodobra razgibali naša čvrsta telesa. Čez dobre pol ure so se tudi tabornicam začele zapirati oči, zato smo se vrnili v hišo ter hitro smuknili v postelje in se podali v čarobni svet sanj. Ponedeljek je bil dan odhoda domov, zato smo po obilnem zajtrku le še zvili spalne vreče, spakirali svoje stvari v nahrbtnike, zaigrali ročni nogomet, črnega moža ter … Glej, starši so nas že prišli iskat. Poslovili smo se od prijateljev , pomahali vodnicam in celo pot do doma razlagali staršem vse zanimive stvari, ki so se nam dogodile v teh dneh.
Super duper akcija se je pričela v soboto zjutraj, ko so se GG-ji zbrali pred taborniškim domom, od koder so podali peš do mosta v Rečici. Tam so se posedli (Tažo se je vrgel) v rafte. Z močnimi rokami so veslali, vmes pokosili ter po naporni poti končno prišli do Prema, kjer so izstopili in pot nadaljevali s peš-Hondo skozi Janeževo Brdo pa do Tater, kjer so te dni počitnikovali murni in MČ-ji. Že na vhodnih vratih so zavohali slastne kalamare in pomfrit in jih v hipu zmazali. Utrujenih oči so se odpravili spat. Naslednji dan je bil prav tako naporen, saj so se s kolesi (in čeladami) podali do doma, pri jezeru Mola so si skuhali okusen obrok ter se v popoldanskih urah vrnili v rodni kraj. Kljub utrujenim obrazom so si bili enotni, da je akcija super uspela in da jo bodo izvedli tudi naslednje leto.
V soboto 17.4.2010 smo se tudi bistrški taborniki pridružili vseslovenski čistilni akciji Očistimo.si. V dogovoru z lokalnimi koordinatorji smo očistili Kindlerjev park in okolico ulice Nikole Tesla. Starejše grče pa so se odpravile na divje odlagališče v bližini koseškega mostu. Poleg tega so očistili kar veliko področje med gostilno Danilo in Žabovico. Tekom akcije smo zbrali skoraj 200 vrečk smeti in nekaj prikolic razsutega tovora. Zabeležili smo preko 90 udeležencev, večinoma članov, nekaj pa tudi staršev in prijateljev. Za uspeh akcije gre pohvala vsem udeležencem za pridno pobiranje smeti. Popoldan smo se vsi zbrali še ob kosilu pred taborniškim domov in se nato odpravili domov.
Vostvo našega rodu se je odzvalo povabilu predstavitvi taborništva na OŠ Jelšane. Učenci so tako pobližje spoznali stil taborniškega življenja, se naučili nekaj novih igric, se še malo pozabavali. Ura je zazvonila in druženja je bilo konec.
Letos smo imeli prav poseben motivacijski vikend. Odpravili smo se namreč v Beograd. Srbija! Srbija! Do srbske prestolnice smo se odpravili po železniških tirih, z vlakom seveda. 10 ur vožnje je na nas pustilo nepopravljive posledice. V soboto in nedeljo smo se potepali po mestu, jedli čevapčiče, pleskavice, lepinje, palačinke, obiskovali nešteto mnoge pekarne ter se spotoma urili v branju cirilice. V nedeljo zvečer smo težkega srca zapustili gurmansko prestolnico čevapčičev in se odpravili proti rodni Sloveniji. Enoglasno smo sprejeli odločitev, da takih super akcij ne sme manjkati. Komaj čakamo naslednje leto …
