Letos je murnsko in MČ spomladovanje potekalo na Tatrah. Lokacija je bila super, saj sta bila v neposredni bližini tudi asfaltirano igrišče in travnik, kjer smo vsako minuto prostega časa izkoristili za igro. V soboto dopoldan smo se s starši pripeljali pred večnamenski dom na Tatrah, kjer so nas v dvodnevno varstvo vzele naše vodnice. Lepo dopoldansko vreme smo izkoristili za športne igre, sledilo je okusno kosilo, kratek počitek, nato pa smo se razdelili v ekipe in se podali na sila razburljivo iskanjo zaklada, počutili smo se kot Indiane Jonesi, ki odkrivajo pustolovske skrivnosti. Po uspešni najdbi sladke dragocenosti, smo šli v hišo, kjer smo izdelovali prave palčje kape, tako so bile lepe, da nam bi jih zavidali še Sneguljčkini palčki. Ko smo naše prstke dodobra utrudili, smo si zaslužili fino večerjo – pomfri in kalamare. Njaam, tako dobrih kalamarov ne najdeš v nobeni restavraciji. Po večerji smo poskrbeli še za ustno higieno, prebrali pravljico za lahko noč … A, glej ga zlomka, nekaterim se še ni spalo. Želeli so nočno telovadbo, njihovi želji smo ugodili ter se odpravili ven, kjer smo malo potekli, poskakali, se lovili in se utrujeni vrnili v postelje, kjer smo v trenutku zaspali. Naslednje jutro smo se prezgodaj zbudili in razgrajali, zaradi česar so imele naše vodnice kisle obraze, saj jim nismo dovolili spati. A slaba volja ni trajala dolgo, saj smo se vsi skupaj podali na pravo palčjo telovadbo, kjer so topli sončni žarki prebudili zaspane obraze naših vodnic. Sledil je okusen zajtrk, po njem umivanje zob, zatem pa pravi mini taborniški mnogoboj, na katerem so se ekipe pomerile v 3 disciplinah: postavljanju šotora iz dveh šotork, postavljanju ognja ter premagovanju ovir. Zaslišali smo en din-don cerkevene ure, kar je pomenilo, da je ura 13,00 in da je čas za kosilo. Po obedu smo imeli nekaj prostega časa, ki smo ga izkoristili predvsem za najrazličnejše športne igre, zatem smo imeli ustvarjalne delavnice, kjer smo izdelovali raznobarvne lampijončke, s katerimi smo se po večerji odpravili tudi na večerni sprehod, kjer smo v daljavi videli obrise palčkove dežele. Po prihodu v hišo, smo še zapeli nekaj pesmi, se nasmejali šalam in razdelili nagrade najbolj pridnim. Na vrsti je bilo samo še ščetkanje zob, preden smo se zavili v tople spalne vreče. A zopet se nekaterim nadobudnim čebelicam ni še spalo in zopet so zahtevale nočno telovadbo. Ni bilo druge izbire, kot da smo se spet podali na hladen spomladanski zrak in dodobra razgibali naša čvrsta telesa. Čez dobre pol ure so se tudi tabornicam začele zapirati oči, zato smo se vrnili v hišo ter hitro smuknili v postelje in se podali v čarobni svet sanj. Ponedeljek je bil dan odhoda domov, zato smo po obilnem zajtrku le še zvili spalne vreče, spakirali svoje stvari v nahrbtnike, zaigrali ročni nogomet, črnega moža ter … Glej, starši so nas že prišli iskat. Poslovili smo se od prijateljev , pomahali vodnicam in celo pot do doma razlagali staršem vse zanimive stvari, ki so se nam dogodile v teh dneh.