V soboto 2. aprila se je 13 pogumnih Ruševcev zbralo pred skladiščem, da bi le tega malo spravili v red. Akcija je potekala brez večjih težav in zapletov, saj jim je skladišče uspelo pospraviti v enem samem dnevu. En velik M (MMMMMMMMMMM) za skladiščnika in njegove pomagače.
Na sončno soboto je bilo že v zgodnjih dopoldnaskih urah pred taborniškim domom pestro. Nič čudnega, saj smo se zbrali prav vsi, ki radi naredimo nekaj lepega za okolje! Tako smo ob 8h lahko zagledali starejše člane, ob 10h pa tudi maljše MČ-je in GG-je z močno okrepitvijo (beri mame, očetje, bratci, sestrice). Vsi mlajši člani so tudi prejeli lepo darilce zavarovalnice Triglav – zapestnico, po kateri bodo sedaj lahko videli, kdo je bil 26. 3. okoljsko osveščen. V roke smo dobili grablje, šotorska krila, rokavice in že smo bili pripravljeni. Taborniki smo dobili nalogo očistiti spodnji del Kindlerjevega parka, kar smo tudi opravili. Verjetno veste, da ta del parka res ni prekrit s smetmi, da je kar čist. Torej kaj smo počeli vse od 8h do 13h? Tlem smo omogočili lažje dihanje. 🙂 Res, po tleh se je nabiralo listje in vejevje, ki čez nekaj časa začne gniti in tako prepreči urejenost parkovne trate. Zato smo šli veselo na delo, na šotorke odlagali veje, te odnašali na IPIL tovornjak, ki jih je odpeljeval v naravo na kup. Nekateri so tudi poskrbeli za manj listja v potočku in ga pridno odstranili. Brez druženja s skavti seveda dan ne bi bil popoln, zato je par tabornikov in skavtov vmes pridno ponavljalo vozle. In brez koga pa sploh ne bi šlo? Brez pridnih kuharjev seveda! Vsi udeleženci Dneva za spremembe v Ilirski Bistrici so namreč dobili brezplačen slasten golaž in pijačo ter se ob tem družili pred taborniškim domom. Le kaj bi taborniiki brez hrane! 🙂
V petek, 25. 3. 2010, je v gimnaziji potekal občni zbor našega rodu. Tam smo izvedeli podrobnosti letnega in finančnega poročila pa tudiporočila rodove uprave in nadzornega odbora. Navzoči taborniki pa so volili novo vodstvo oziroma potrdili vodje iz predhodnjega leta.
9 pogumnih popotnikov in popotnic si je vzelo čas med vikendom in se odpravilo v Črni Dol, kjer smo počeli veliko zabavnih stvari. Od igranja družabnih iger, izleta na Sviščake pa do gradnje črnodolske savne in uživanja na snegu. Lepo vreme je bilo le pika na i za odličen vikend v prelepem Črnem Dolu.
Tudi naslednji vikend koča ni bila prazna. Tokrat smo jo namreč obiskali PP-ji in RR-ji. Tudi mi smo neskončno uživali v snežnih radostih, vrhunec pa je predstavljala finska savna, ki smo jo vsi rade volje preizkusili. Zvečer nas je čakala še strateško-miselna igra, nad katero smo bili vsi zelo navdušeni. Tako nor vikend v še boljši družbi še dolgo ne bo šel v pozabo.
Med zimskimi počitnicami je za naše gozdovnike in gozdovnice (11-15 let) potekalo super mega zimovanje v Ĉrnem dolu. V 4 dneh se je 19 mladih Ruševcev neznansko zabavalo. Kaj vse smo počeli? Seznam je dolg, od igric »Krompir in čebula« in »Morilec«, žoganja, streljanja s storži, kurjenja ognja v snegu, kjer smo si tudi spekli večerjo, pa vse do gradnje igluja in bivaka, lokostrelstva, kartanja, sprehoda do Sviščakov (tam smo se sankali, kepali ter zganjali ostale zimske norčije). Lahko si predstavljate, da bi le stežka med vsemi temi aktivnostmi našli čas za še kaj drugega. Komaj čakamo, da bomo imeli priložnost ponoviti tako super akcijo! Ob tej priloţnosti se še enkrat zahvaljujemo za spluženo cesto do koče. 🙂
In 29. januarja se je ekipa popotnic, znana pod imenom »Mrkvice«, potepala po daljnem Štajerskem v okolici Poljčan. Tam je namreč potekal vseslovenski ZOT – zimsko orientacijsko tekmovanje, ki se ga je naš rod jubilejno udeležil prvič. Pa pojdimo lepo po vrsti. V petek zvečer smo prispele, srečale stare prijatelje, se družile z novimi, odhitele na teste iz topografskih znakov in vrisovanja, poklepetale, pojedle večerjo in se s sitimi želodci zleknile ter zaspale. V soboto nas je čakal zahtevnejši del – orientacija – na kateri smo se poleg pohoda s časovno omejitvijo pomerile še v skici terena, IQ testu, določanju koordinat nevrisane kontrolne točke, signalizaciji v Morsejevi in Winklerjevi abecedi, medtem skoraj poletele od rdečih bikcev, priskočile na pomoč drugim ekipam in pohod zaključile utrujenega telesa in srečnega srca na skupnem 5. mestu, v ženski konkurenci pa bi bile 1.
Zadnji vikend v januarju smo se grče odpravile na tradicionalno zimsko akcijo v Bohinj. Aktivnosti so bile tako kot vsako leto športno zabavne in tudi sprostilno pojoče. Nekateri so smučali, drugi se sankali, tekli na smučeh ali šli na manjši zimski vzpon. Večerni del pa je bil namenjen relaksaciji v Aqua parku v Bohinjski Bistrici, za njo pa jedača in pijača ob zvokih kitare ter taborniških pesmi. Akcije se je udeležilo 28 grč, njihovih otrok in RR ter PP-jev.
V soboto, že na vse zgodaj, se je pred taborniškim domom zbralo 20 najmlajših tabornikov in njihovih vodnic. Da bi se v tem hladnem jutru ogreli, smo se podali na Ĉrne njive. Da pa to ne bi bil navaden sprehod, smo pripravili ‘lov na zaklad’. Otroci so se podili po naših gozdovih, iskali potne znake ter reševali taborniške uganke, na cilju pa smo poiskali ‘zaklad’, s katerim smo se kasneje posladkali. Ko smo se vrnili v našo dolino, smo bili malo utrujeni, zato smo vodnice za otroke pripravile ustvarjalne delavnice, na katerih so se otroci urili v ročnih spretnostih. Za dogajanje in prijetno vzdušje smo pripravile še vrstno športnih in družabnih iger, delavnic (na primer spoznavanje ter izdelovanje različnih vrst ognjev iz sladkarij), odpravili smo se na nočni sprehod po Ilirski Bistrici, po napornem dnevu pa smo taborniško sobo prelevili v kinodvorano, v kateri smo uživali v ogledu animiranih filmov. Seveda nismo pozabili na naše lačne trebuščke, za katere so skrbele vodnice, posebno pomoč pa smo dobile od sorodnikov naših članov, ki so se prostovoljno javili, da bodo spekli palačinke…in tako smo dobili 100 slastnih, sladkih palačink. Naslednje jutro smo pozajtrkovali, pospravili za sabo, ter polni dobrih vtisov odšli domov.
Že takoj po novoletnih praznikih smo se Ruševci aktivirali in se tako drugi vikend januarja udeležili orientacijskega tekmovanja Glasa svobodne Jelovice. Štart in cilj sta letos predstavljala štabna šotora ob Osnovni šoli Þelezniki, od koder smo se na progo odpravile 3 ruševske ekipe. Na začetek proge so nas po double Šembije ovinkih odpeljali kar z avtobsom. Prebijali smo se čez tisoč in en klanec, na vrhu enega izmed teh smo celo doživeli lepo presenečenje – ponovno smo se snideli vsi RSR tekmovalci. Po nekaj urah, veliiiiko snega po tleh in dežja v zraku smo se ekipe vrnile in dosegle sicer ne ravno zavidanja vrednih mest – 13. (Paraplegiki), 10. (Mule) in 6. (Mrkvice). A ker vaja dela mojstra in ker se učimo na napakah, bomo na naslednji orientaciji že izkušenejši ter, upajmo da, uspešnejši.
