V sredo, 9. novembra 2011, je Četa ognjenega ruja iz Komna drugo leto zapored organizirala KOTO, Kraško orientacijsko taborniško avanturo. Ruševci smo se je udeležili prvič, in sicer z eno RR ekipo samih posebnih (Erče, Tažo, Petra, Andreja) ter Maretom, ki je bil član ekipe severnoprimorskih tabonikov. Okoli 16h, po vožnji po kraških cestah in krožni vožnji po Škrbini, smo stopili ven na mraz, prijavili ekipe in čakali. In čakali … In jedli, se igrali in še kar čakali. 🙂 Tudi po tem, ko sta se btk in korenček pripeljala v rumenem jajčku z veliko zamudo, smo čakali. Šele pozno zvečer smo se pomerili v igrah (kjer smo Posebni razturali!) – slalomu med balami sena, vrtenju okoli njih, hoji čez spolzko deblo v spremstvu letečih teniških žogic, premagovanju razdalje na hoduljah ter znanju iz taborništva. Spet je preteklo nekaj ur, preden se je program nadaljeval. Tokrat smo morali zakuriti ogenj in si skuhati večerjo (ali bolje rečeno polnočne prigrizke), za kar smo dobili dodatne točke, saj smo bili toliko vztrajni, da smo skuhali trdo kuhana jajca in tudi vse ostale dobrote. Še malo smo se družili ob ognju ter kitari in ker se ni vedelo, kdaj bo se bo štartalo na progo, so se nekateri odpravili opraviti lepotni spanec. Okoli 2h ponoči smo doživeli budnico in se zalimanih obrazov podali v leden mraz. Proge sicer nismo v celoti obhodili, ker smo že tako ali tako prišli nazaj v bivšo šolo ob 7h, a z rezultatom smo bili seveda vseeno zadovoljni. Po malo urah spanja in veliko kosih kruha z Vikijem je potekala razglasitev razultatov. Ekipa “Posebni” je prejela diplomo za 3. mesto, Maretova “Še povemo sproti” pa kar za 2. Bravo! (Ob vseh lepih spominih pa moram žal dodati enega ne tako prijetnega. Kljub temu da smo težavo kasneje rešili, je ljubiteljem rjavih 750-gramskih kozarcev skoraj zastalo srce – na to tragično noč je v VW Polu zmrznila Erčetova Nutella.)