Tekmovanje je zasnovano tako, da se tekmovalci razdelijo po starostnih kategorijah ter se med sabo potegujejo za slovesten naziv “zmagovalec turnirja Človek ne jezi se”. Letos smo se prvič te akcije udeležili tudi Ruševci (3 PP-ji) in bili nad njo tako navdušeni, da smo se odločili, da bomo v prihodnje tja pošiljali tudi druge kategorije.
V novembru sva se Mojca in Mitko udeležila posveta JPN v Izoli. Tam smo se večino pogovarjali o področnem mnogoboju in vodniškem tečaju (na JPN območju si prizadevamo da bi ponovno organizirali lastne vodniške tečaje)
Mitko je v sklopu priprav na ZNOT pripravil tehnično zahtevno orientacijo po Črnih njivah. Udeležili so se jo: Lakota, Andreja, Petra, Maja in Mica, ki so po dolgem iskanju našli 2 točke (od osmih), kar je glede na težavnost orientacije in glede na dejstvo, da je le-ta potekal ponoči dokaj v redu.
V petek, 6. novembra, ob 17h je v taborniški potekal krajši sestanek na katerem smo seznanili nove člane in tabornike, ki so prestopili iz murnčkov v MČ in iz MČ v GG, o pomenu, pomembnosti prisege in postopku priseganja. Ob 18h se je v prostorih gimnazije (zaradi slabega vremena) začela prisega. Povezovalka programa je bila Tinkara-vse pohvale za nov govor 😉 po dolgem času je naše petje spremljala tudi kitara (hvala Vesni). Po prisegi je v taborniški potekala rodova uprava na kateri smo se zmenili nekaj ključnih stvari.
Novembra so se štiri pogumni taborniki podali na nočni pohod v Črni dol. Mitkota, Andrejo, Petro in Tažota je Prelc z avtom peljal do makadama, od tam naprej pa so pot nadaljevali peš. Po poti so opazovali medvedje šape in jih je blu zelu strah J. Zjutraj jih je presenetil Trnovc (ali oni njega…). Po obilnem zajtrku so se peš odpravili proti domu. Vsi udeleženci so bili nad pohodom navdušeni.
Le 19 najpogumnejših ruševskih GG-jev se je upalo predati se usodi, premagati strašne mite o črnodolskem gozdarju ter se spustiti v jesensko avanturo. Pridružilo se jim je nekaj radovednih vodnikov, ki so v celem vikendu nadomeščajoč drug drugega ali zgolj obiskujoč, dosegli skupno število 9. Od petka, 23. 10. 2009, do ponedeljka, 26. 10., so jih slednji vodili skozi pester program in člane vmes včasih prav nič kaj odraslo dražili. In kaj se je dogajalo?
Tehnični tečaj je potekal od petka zvečer 16.10.2009 pa do nedelje dopoldan 18.10.2009. Akcija je bila speljana z namenom, da bi vodnike naučili kaj novega in obnovili njihova že osvojena znanja. Tečaj se je začel v petek zvečer (v taborniški) s kratkim predavanjem o osnovah orientacije. Nato je sledila še nočna orientacija (postavila sta jo Mitko in Lučo) v okolici Črnih Njiv. Na orientacijo sta se odpravili dve ekipi (ena ekipa je našla vse razen dveh KT). Po koncu nočne orientacije smo se odpravili domov. V soboto zjutraj smo se zbrali v taborniški in začeli s predavanji. Najprej je bilo na vrsti predavanje o vrisovanju kontrolnih točk, kjer smo reševali osnovne in težje naloge iz vrisovanja (Naloge je pripravil Mitko). Po vrisovanju smo trenirali merjenje azimuta in v sklopu te delavnice prehodili minsko polje. Sledilo je še učenje topografskih znakov. Po učenju je sledilo kosilo (Golaž – ki ga je pripravila mama od Mitkota). Po kosilu smo se z avti odpeljali na Črne Njive in poiskali kontrolne naloge, ki jih na nočni orientaciji nismo našli. Vadili smo tudi hojo po azimutu tako, da smo iz različnih lokacij skozi gozd hodili na isto točko. Za sprostitev smo na Črnih Njivah odigrali še Scoutball. Nato pa smo se odpravili nazaj v taborniško. Tam smo se preizkusili še v risanju skic terena in minskega polja. Na koncu smo se odpravili domov. Zvečer smo se zbrali v piceriji Park. Ko smo pojedli smo se odpravili v taborniško, kjer smo prespali. V nedeljo zjutraj smo po zajtrku bili deležni predavanja o finančnem in materialnem poslovanju v rodu, ki nam ga je predstavila Slavica. Za tem pa nas je čakalo še predavanje z naslovom komunikacije, ki sta nam ga pripravili Vesna in VIda. Po predavanju smo z akcijo zaključili, za sabo pospravili in se odpravili domov. Akcija je bila uspešna, bilo je devet znanja željnih udeležencev. Poleg vsega učenja smo se tudi zabavali. Lučo
Propagandna akcija je potekala v dveh delih. In sicer na O.Š. Antona Žnideršiča in na O.Š. Dragotina Ketteja. Akcija je na obeh šolah potekala podobno. Najprej smo pred šolo postavili šotore, izobesili zastavo ZTS, razstavili slike, Tabore in drugi taborniški material. Oblekli smo kroje in počakali da se je pouk končal (oz. Na O.Š. A.Ž. smo že prej sprejeli nekaj otrok, ki so imeli športno telovadbo). Vski ki so se nam pridružili so lahko vstopili v šotor, prebrskali Tabore, si ogledali slike in se igrali v naši družbi, staršem (pa tudi otrokom) smo delili listke s podatki o vpisu.
17 vodnikov, pomočnikov, bodočih vodnikov in pomočnikov je od 18.-20. septembra preživelo vikend v Črnem dolu. V petek popoldne smo se podali na pot. Čakal nas je dolg vikend, katerega namen je bil, sestaviti čim boljši letni program. Zares se je začelo v soboto zjutraj ko smo se lotili planiranja dela, akcij, kadrovanja…Ko nas je od napora že bolela glava in smo si želeli zbistriti misli smo se odpravili na Sviščake na ogled rokometne tekme. Kljub slabemu izidu smo se dobre volje vrnili v Črni dol. Noč smo preživeli ob igranju raznih zabavnih družabnih iger. V nedeljo zjutraj smo zaključili posvet, pospravili kočo in se napotili domov.
5.-6. Septembra se je v Ilirski Bistrici (na igrišču za odbojko na stadionu v Trnovem) zbralo lepo število tabornikov iz cele Slovenije, z željo, da bi se pomerili v 12. Taborniškem Odbojkarskem Tekmovanju na Mivki – TOTeM. Same priprave na izvedbo TOTeMa so se začele že teden prej, z manjšimi popravki igrišča. V petek smo postavili infrastrukture (štabni šotor, prostore za šotore, tuš…). V soboto zjutraj pa so sledile prijave ekip in izbor skupin za samo tekmovanje. Na tekmovanju se je zbralo kar 24 ekip, s po najmanj štirimi člani, kar je skupno več kot 100 tekmovalcev. Seveda pa si je tekmo prišlo ogledati tudi veliko število navijačev. Kot najboljša ekipa so se izkazali Šaleški sončki. Letošnji TOTeM pa je še posebno zaznamovalo prenovljeno igrišče, ki je pripomoglo k kvalitetnejši in varnejši igri. Obiskovalci pa si ga bodo gotovo zapomnili tudi po duhovitihma napovedovalcema – Maretu in Oskarju.
