Svetovni dan Zemlje in tabornikov praznujemo 22. aprila, ki ga taborniki še posebej obeležujemo s Taborniškim feštivalom.
Mestna zveza tabornikov Ljubljana vsako leto pripravi veliko zabavnih, aktivnih in poučnih delavnic, ki jih je bilo letos preko 40. Poleg taborniških delavnic pa so se predstavile tudi druge organizacije, s katerimi taborniki sodelujemo. Nekaj tistih, ki se nismo udeležili športnega dneva v OŠ Podgora Kuteževo, smo se zjutraj zbrali pred taborniško. Od tam so nas starši prepeljali do železniške postaje v Pivki, kjer smo prestopili na vlak, ki nas je popeljal do parka Tivoli v Ljubljani, kjer se je odvijal feštival.
Ko smo prispeli v Tivoli, so tam še vedno potekale priprave, saj je bil zbor šele ob 10h, ampak smo imeli srečo, saj smo srečali dva prisrčna ponija iz Lipice, ki sta se odpravljala na postajo njune delavnice. Njuni človeški spremljevalki sta nam dovolili, da smo z njima preživeli nekaj časa, ju božali in z njima podelili malico.
Kmalu se je park napolnil s taborniki vseh starosti in tudi mi smo se poslovili od ponijev ter odšli pogledat še ostale delavnice. Priskrbeli smo si zemljevide, da bi lahko spremljali na katerih delavnicah smo že bili, in kaj moramo še pogledati, da ne bi slučajno katere izpustili. Tako smo preizkusili vse, od Orjaškega spusta, do vožnje s kanuji, Bonbon joge, raket iz vžigalic, Ajanja … Na eni izmed delavnic smo morali kar pošteno razmišljati in uporabiti vse skupne moči, da smo lahko razvozlali, kako bo nekdo izmed nas pihnil na piščalko, ki visi v zraku, ne da bi se je dotaknil z rokami, in ne da bi stal na šotorki, ki se je nahajala na tleh pod piščalko. Na mečevanju pa smo lahko vse svoje težave in vso jezo spravili v meč in se z njim borili proti vodnikom in ostalim tabornikom, da smo tako odšli naprej boljše volje. Obiskali smo tudi gasilce, policiste in vojake, ki so nam predstavili svoje poklice in nam pokazali vozila ter opremo, ki jo uporabljajo pri delu. Udeležili smo se tudi delavnice o prvi pomoči in oživljanju in si sami izdelali žlico ter značko za spomin.
Kaj kmalu je bil čas za odhod, saj so se delavnice zaključile in nismo hoteli zamuditi vlaka. Po poti domov smo si izmenjevali nova znanja, ki smo jih pridobili, se pohvalili z izdelki, ki smo jih naredili in si izmenjevali različne zgodbe in prigode, ki smo jih doživeli. Kar takoj smo se dogovorili, da gremo naslednje leto zagotovo ponovno na Taborniški feštival, saj ni boljšega načina za praznovanje dneva tabornikov.