Tokrat smo se odločili, da nove rutke, veščine in znanja podelimo na toplem in brez lučk na glavi. Tako je letošnja prisega potekala v Sokolskem domu, v petek, 17. novembra.

Ko smo se posedli in se dogovorili, da bomo naše čvekanje za dobre pol ure postavili na stranski tir, smo s taborniško himno Dviga plamen se iz ognja uradno začeli ta slavnostni dogodek, ki pa žal ni bil slavnosten, kot bi si zaslužil biti. Najprej so vodnice, potem, ko so novi medvedki in čebelice zapeli svojo himno, podelile rdeče rutke. Nato so sledili tisti, ki so prestopili ali se nam na novo pridružili med gozdovniki in gozdovnicami. Ti so svoje rutke sicer dobili šele kasneje, so pa kljub temu veselo zapeli Bor do bora. Naslednjič lahko poskusimo s pesmijo Gozdovnice, lepo bi zvenelo. Ko so novi člani dobili svoje rutke okoli vratu, je bil na vrsti pogled v preteklost. Podelili smo prislužene veščine in tudi nekaj znanj, kar ni kar tako, mimogrede … Podeljene so bile še označbe funkcij; vodnikov, načelnikov družine. Tako so je zaključila letošnja prisega, sledila je še skodelica čaja in napolitanke in mandarine in morda še kaj …

Naj še enkrat čestitam vsem z novimi ruticami, osvojenimi veščinami in znanji ter vam zaželim veliko zagona za prihajajoče dni. Osvajajte veščine, znanja, kakšnega fanta, dekle, nebinarno osebo, da se nam pridruži in bomo imeli drugo leto na prisegi veliko dela. In upam, da tudi več tišine.

Zdravo!