V petek, 20. 11. 2015, smo ruševski gozdovniki in gozdovnice krenili na pot proti dobro znanemu kraju sredi snežniških gozdov, Črnemu dolu.

Ko si je vsak poiskal svoj kotiček za spanje v koči, smo pričeli s prvimi aktivnostmi jesenovanja in se z igro zunaj precej utrudili, tako da so bili topli sendviči »mala malica«.
Sobotno jutro se je pričelo z dežjem, ki je pa kaj kmalu prešel v sneg, ki smo ga že nestrpno pričakovali. Vseeno smo dopoldne preživeli ob učenju vrisovanja in igri »Zip-zap«, ki ji je sledilo odlično kosilo. Še preden smo dobro pojedli, se je pokrajina že začela spreminjati v belo tišino in smo zato še z večjo nestrpnostjo pričakovali aktivnosti zunaj. Odločili smo se, da izkoristimo še dan, kolikor nam ga je ostalo, in se po snegu odpravimo na orientacijo. Ob vrnitvi smo ugotovili, da nam jo je zagodla tudi elektrika, saj smo ostali brez luči, vendar smo se kot pravi taborniki znašli in prebili večer ob svečah in improligi, ki nas je naučila, da je elektrika v družbi zabavnih tabornikov povsem odveč. Prav tako smo se pogovorili o mednarodnih akcijah, zgodovini taborništva, organizaciji sami in naši taborniški prihodnosti.
Še preden smo se uspeli udobno namestiti v spalkah, nas je že prebudilo nedeljsko jutro in sneg do pasu, kar je pomenilo, da bo potrebno do prvih avtov prehoditi še kakšen kilometer. Neustrašno smo se podali na pot in se izmenjujoč na »vodilnem, teptalnem« položaju prebili do ceste, kjer so nas čakali starši. Čeprav nekoliko premočeni in utrujeni, smo odšli domov polni vtisov, novih taborniških znanj, izkušenj in prvega letošnjega snega.