Kategorija: <span>RR</span>

Vodniški tečaj JPN OO, 2025

Tokrat Ruševci nismo imeli predstavnikov med tečajniki, zato pozdravljeni v zaodrje, natančneje, vpogled v tečaj z mentorske perspektive.

Letošnji Vodniški tečaj Južnoprimorsko-notranjskega in Obljubljanskega območja je potekal od 18. (za mentorje in kanarčke 17.) do 28. avgusta 2025, same priprave pa že veliko prej. Nekoliko resneje spomladi, ko smo si z izvedbeno ekipo na prvem uradnem programskem srečanju zadali rdečo nit, ki bo vodniški tečaj in njegovo vsebino tematsko zaznamovala, nam pa nudila ogromno manevrskega prostora za šale in zabavo, potrdili osnovne logistične dogovore ter si razdelili predavanja, na katera se moramo mentorji pripraviti za izvedbo na samem tečaju.

Vodniški tečaj namreč poskrbi, da tečajnikom preda vsa osnovna znanja priprave in vodenja programa za taborniško skupino otrok oziroma vod. Mentorji tako zanje pripravimo predavanja, ki tečajnike na interaktiven način poučijo o strukturi taborništva, dinamiki voda, metodah dela, motivaciji, izzivih z otroki in še o marsikaterih drugih temah, s katerimi se srečajo tekom svoje vodniške poti.

Hkrati, pa smo se letos spoprijeli še s pomembno novostjo – po dolgoletnem odločevanju smo uvedli tako imenovane preizkuse za vodniški tečaj. Njihov namen je preveriti, ali so prijavljeni tečajniki vešči osnovnega taborniškega znanja, ki se ga z opravljenim vodniškim tečajem nato naučijo predajati mlajšim generacijam oziroma članom svojega vodu. Zaradi odličnih rezultatov, pozitivnih odzivov, predvsem pa veliko bolj samozavestnih in motiviranih udeležencev tečaja, smo se odločili prakso ohranjati.

Tečajniki so prijavljeni, preizkusi opravljeni, predavanja in rdeča nit pripravljena. Čaka nas ˝le˝ še izvedba tečaja. Pred kočo v Kokarjah smo se zbrali v nedeljo, 17. avgusta. Postavili smo jedilnico, šotore ter ostalo osnovno infrastrukturo. Kanarčki (skrbijo za rdečo nit, spremljevalni program, večerne programe, nepozabno vzdušje tečaja, hkrati pa še vskočijo mentorjem na pomoč s pripravo materiala za predavanja) so se posvetili okraševanju tabornega prostora in okoli nas ustvarili pravo srednjeveško mesto. Mentorji pa smo si razdelili tečajnike v vode, pripravili gradivo zanje ter se posvetili pripravam na njihov sprejem.

Cilj vsakega vodniškega tečaja je, da so udeleženci od začetka do konca globoko vpeti v rdečo nit. In to nam je uspelo tudi letos. S srednjeveškim sprevodom smo jih pričakali na zbirnem mestu, jih razdelili med cehe kovačev, krojačev, trgovcev, pekov in kmetov (v vode) ter jih poslali na dvodnevni bivak, namenjen spoznavanju in navezavi članov na svoj vod.

V tem času se organizatorji posvetimo nadaljnjim pripravam, tečajnike spremljamo na KT točkah, ter se jim pridružimo zvečer, ob pripravi večerje in ležišč. Drugo jutro pa jih v vsej srednjeveški dobrodošlici pričakamo v svojem malem mestu. Čas je, da dokončno spoznajo svoje mentorje ter vodniški tečaj se lahko uradno začne.

Že od samega začetka se trudimo ustvariti skupnost, sproščeno, odprto in spodbudno okolje, kjer si tečajniki dovolijo biti kreativni, radovedni ter si upajo rasti in z nami soustvarjati edinstveno izkušnjo. Dan se začne z jutranjem uglaševanjem in seveda zajtrkom, glavno strukturo pa dajejo tečaju dopoldanska in popoldanska predavanja. Med njimi imajo tečajniki čas za pripravo kosila, hkrati pa smo jim takrat mentorji na voljo za pomoč pri pripravi izdelkov. Namreč, tekom tečaja, se bodoči vodniki in vodnice preizkusijo v pripravi vodovega izleta, letnega plana, opravljanja veščine in štirih vodovih srečanj. Večerjo obedujemo vsi skupaj, med večernim programom, pa se začne nočna izmena mentorskega dela.

Vsak vod sestavlja približno 6 tečajnikov, kar pomeni 6 oddanih pisnih izdelkov, natančneje 6 izdelkov prve oddaje (podati je potrebno popravke in navodila za izboljšavo) in 6 izdelkov končne oddaje (popravljena verzija, ki jo mentor oceni in poda mnenje). To je 12 izdelkov. Na noč. Na srečo nas je bilo letos dovolj, da smo bili mentorji razdeljeni v mentorske pare, kar delo seveda olajša, še vedno pa mora biti vsak v paru na tekočem z delom in napredkom vseh članov svojega vodu.

Pred trejo uro zjutraj gre redko kdo izmed nas spat. Proti koncu tečaja je ura vedno pogosteje štiri ali pet. Ampak po vsaj enem powernap-u za mizo, treh kozarcih kislih kumaric, krožniku ostankov večerje, dveh odprtih čipsih, vsaj ene čokolade, solz dobronamernega smeha (za ketere prepogosto poskrbi branje prejetih izdelkov tečajnikov) in vsaj eni okvari printerja, tudi mentorji zaključimo s svojim delom in se pridružimo spečemu taboru. A žal ne za dolgo.

Novo jutro je nov izziv. Kot mentor se najbolj otepaš dne, ko je na urniku tvoje predavanje (saj nikoli nisi tako močno pripravljen, kot bi si želel), tečajniki pa so z vsako nočjo bližje testu (kjer preverimo njihovo znanje pridobljeno tekom predavanj) in preizkusu z otroki (ko na tabor povabimo male tabornike in tabornice iz bližnjih rodov, za katere takrat že z vsem znanjem podkovani tečajniki pripravijo krajša vodova srečanja).

Ampak kot vsaka poletna dogodivščina, se tudi vodniški tečaj počasi izteče. Smo utrujeni? Seveda. A to sploh ni pomembno. Saj, ko se enkrat preizkušiš v mentorski vlogi in deset dni intenzivno spremljaš svojih 6 tečajnikov, kako ti pred lastnimi očmi zrastejo iz navadnih najstnikov v sposobne, motivirane in energične vodnike, ko lahko skoraj otipaš njihov napredek, je vse kar čutiš, čisti ponos. S ponosom jim predaš zadnje nasvete in s ponosom jih vrneš nazaj v domače rodove, ker veš, da bodo tja prinesli obilo novosti, neverjetnih idej, izkušenj, predvsem pa nov val kvalitetnega izvajanja taborniškega programa.

Še z večjim občudovanjem pa se ozreš po obrazih, ki ostanejo tudi po spustu zastave zaključnega zbora. Za obrazi ljudi, s katerimi si si tekom teh popolnoma edinstvenih dni delil tako neprijetne, stresne in nemočne, kot srečne, navdihujoče in srčne trenutke. V njihovih očeh še vedno žari iskra. Objameš jih. In to je objem, ki traja. Uspelo nam je.

 

Foto galerija: https://www.flickr.com/photos/198607403@N05/albums/72177720329087702/

29. TOTeM 2025

Taborniško leto smo Ruševci tudi tokrat zaključili s tradicionalno izvedbo Taborniškega odbojkarskega tekmovanja na mivki – TOTeM, in sicer že 29. leto zapored. Tokrat smo zapolnili vse kapacitete, oziroma jih celo prekoračili, saj smo morali odpreti čakalno listo. Z nekaj odpovedi in menjavami je na koncu tekmovalo 23 ekip, ki so s svojo odlično uigranostjo tekme pomaknile pozno v večer.

Vreme je bilo na naši strani, in sončen začetek septembra nam je omogočil nemotene priprave igrišča, postavitev štaba, jedilnice in celo bazena, ki je poskrbel za ohranjanje poletnega vzdušja.  Večina ekip je na prizorišče prispela že v petek, 5. septembra, in prve žoge so poletele čez igrišče še pred večerom.

Uradno se je tekmovanje pričelo v soboto, 7. septembra. Na sporedu je bilo 56 tekem, vsaka je bila bolj napeta od druge ter za končno uvrstitev v osmino finala smo se morali poglobiti v vse dobljene in izgubljene točke. Navijanje je bilo glasno, igra napeta, hrana odlična in navihan večer nas je popeljal v nedeljo.

Finalne tekme so poskrbele za le še večji spektakel. Skoraj vsaka tekma je zahtevala tretji set. Ampak trud je bil vsekakor poplačan, saj so naši sponzorji poskrbeli za odlične nagrade!

 

1. mesto: Mokarji – KR in RSO
2. mesto: Sistemska napaka – REŠ
3. mesto: RJŠžota sz čebulo – RJŠ

 

Foto galerija: https://photos.app.goo.gl/3exj12wdb81NqzaT7

Taborniški koledar 2025

Z oktobrom smo taborniki Ruševci pogumno in aktivno vstopili v novo taborniško leto!
Tega pa ne sestavljajo le redna tedenska vodova srečanja, ampak tudi številne taborniške akcije, razno razni dogodki in tekmovanja, razporejeni skozi celotno leto, vse do poletja, ko taborniški program doseže vrhunec z izvedbo taborjenja.

Naj vam koledarčki služijo kot vodilo pri organizaciji svojega taborniškega leta, pomembne datume pa si kar zapišite, da se vidimo v čim večjem številu!

 

Motivacijski vikend 2025

Vikend med 15. februarjem in 16. februarjem 2025 smo preživeli vodstvo sami. Pred taborniško smo v soboto imeli zbor ob 10.00, štartali pa smo okrog 10.30. Najprej smo se napotili proti Hrvaški, na Učko, po poti Vojak iz parkirišča na Poklonu. Na vrh smo prišli okrog 14.30, nazaj v dolino pa prišli krog 16.00, popili čajčka v gostišču in se odpravili proti reški taborniški sobici/hiški v Kostreni. Tam smo si malo opomogli in se zvečer, okoli 20.00, odpravili na bowling, kjer smo na rezervacijo malce zamudili. Ob prihodu smo si rezervirali poznejši termin od 22.00 do 00.00., in se prej še odpravili na sprehod po Korzu. Ob 22.00 smo šli še bowlat in se imeli res fajn. Prenočili smo v Kostreni. V nedeljo smo se po zajtrku odpravili proti Ljubljani, kjer nas je čakalo še zadnje presenečenje motivacijskega vikenda. Šli smo v Woop Izzive, se razdelili na pol in se pomerili v metanju na koš, brcanju žoge v gol, igranju tetrisa … več pa ne povemo, da vam ne pokvarimo doživetja. Vsi smo bili zelo navdušeni, dve uri sta minili kot bi mignil. Zmagala je ekipa Hudi mucki. Ker smo bili po vsem tekmovanju in razmišljanju že pošteno sestradani, smo šli še na pico in s tem se je naše druženje tudi zaključilo.

Zaključno srečanje odprave na Roverway

Za lep zaključek do zdaj največje slovenske odprave na Roverway smo imeli na zadnjo septembrsko soboto zaključni piknik. Pričakale so nas slike, ki so nam spomine takoj popeljale nazaj na tisto lepo norveško poletje, ki smo si ga vsi udeleženci zagotovo dobro zapomnili. Igrali smo se Roverway bingo: verzija slovenske odprave, vodi pa smo eden drugemu predstavili naše poti na Norveško in domov. Podelile so se tudi nagrade za najuspešneje opravljene Roverway izzive, ki smo jih udeleženci opravljali med samim taborom. V kategoriji največ zamenjanih rutk je zmagal naš Črt, ki ga na srečanju ni bilo, zato je nagrado zanj prevzel Klemen.

Vpis in posvet vodnikov 2024

Spet je prišel september in novo taborniško leto že trka na vrata. V petek smo izvedli vpis vseh starih in novih članov. Po kar osmih letih smo spet vpisovali tudi murenčke. Takoj po koncu vpisa pa smo se vodniki odpravili na posvet vodnikov v Barbarigo. Tam smo povrednotili kako uspešno smo izvedli lanske cilje, si zastavili dolgoročne cilje za naslednja tri leta in kratkoročne za prihajajoče taborniško leto. Prav tako smo določili datume in vodje akcij, začeli pa smo tudi že z njihovim načrtovanjem. V vsem delu pa nismo pozabili tudi na druženje. V okolici Barbarige je kar nekaj bunkerjev, ki smo jih skupaj raziskovali in preiskali. Cel vikend smo bili zelo uspešni in vsi vodniki že komaj čakamo novo taborniško leto.

Roverway

Kot del največje slovenske odprave na Roverway, so se na Norveško odpravili tudi 4 Ruševci! Špela kot del organizacijske ekipe, Zoja in Klemen skupaj v vodu, Črt pa je ujel karto slab teden pred odhodom. Pot do Norveške smo si organizirali vsaka ekipa posebej, en teden smo nato preživeli v treh krajih, do konca pa smo se vsi skupaj zbrali v glavnem taboru blizu kraja Stavanger. Nove države, novi ljudje, spoznanja in prijateljstva so v veliki meri zaznamovala akcijo.

Na tabornem prostoru smo bili že prvi dan sprejeti z velikim slavnostnim ognjem in proslavo, čez teden bili zasuti z delavnicami, od kvačkanja, joge in filmskih večerov do jadranja. Tudi sami smo si pripravili lep kupček dejavnosti, izmenjevalnic rutk, predaje iger iz različnih držav. Še bi lahko našteval. Kapo dol  organizatorjem slovenske odprave in samega Roverwaya. Toplo priporočamo!

Izdelovanje voščilnic 2024

Kot vsako leto, smo se tudi letos v božično-novoletnem času spomnili na naše prijatelje iz drugih rodov in ostale podpornike. Izdelovali smo jelenčke Rudolfe in barvne lučke na vrvici. V enem večeru nam je v Ruševski delavnici uspelo izdelati in napisati kar 85 voščilnic. Vesele praznike vsem skupaj!

Dan odprtih vrat

Ker smo v zadnjem letu Ruševci zaznali nekoliko manjši vpis novih članov, smo se letos odločili ukrepati. Organizirali smo dan odprtih vrat. Pred tem smo se z zabavnim programom predstavili na bistriških šolah in otroke povabili v naš park. Pripravili smo galerijo s taborniškimi rutkami, kroji in nekaj fotografijami, poskrbeli za palačinke, čaj ter veliko zabavnih iger in prikazov taborniških aktivnosti.

Drugo srečanje odprave na Roverway

Ponovno smo se zbrali – bodoči udeleženci Roverway-a na Norveškem namreč. Tokrat v Idriji. Na različnih delavnicah smo ponovili nekaj prve pomoči, imeli par motivacijski iger za krepljenje vodovega duha, se naučili nekaj pomembnih besed in stavkov v norveščini, izvedeli kaj lahko, in še bolj pomembno, česa ne smemo prinesti s sabo na Norveško, ponovili kaj narediti v kriznih situacijah in drugo.

Prvi večer smo si zakurili tudi ogenj in ga preživeli ob pesmih ter igranju na kitaro. Drugi večer pa je bil čas za ogled Evrovizije. Po naših ocenah si je zmago več kot prepričljivo zaslužil hrvaški predstavnik Baby lasagna. Isti večer pa nas je presenetilo tudi dogajanje na nebu. Nekaj udeležencev se je povzpelo na bližnji hrib, kjer smo vsi osupli zagledali pravi severni sij, ki se je svetil v roza odtenkih. Boljše popotnice za našo pot na Norveško, deželo severnega sija, si nebi mogli zamisliti niti v sanjah.