Ponovno smo se tako kot narava tudi ruševci prebudili in začetek pomladi oznanili z vikendom v naravi. MČ družina smo obujali naša že obstoječa znanja, osvajali nova in se, kar je še najbolj pomembno dan danes, nadihali svežega zraka in odklopili od kaosa sveta. Komaj čakamo da ponovimo.
Med 29. julijem in 8. avgustom 2025 smo se Ruševci kot udeleženci, prostovoljci in vodniki udeležili taborniške akcije Zlet 2025, ki jo vsake štiri leta organizira Zveza tabornikov Slovenije. Gre za veliko vseslovensko srečanje tabornikov, kjer se zberejo člani različnih rodov iz vse Slovenije, da skupaj preživijo več dni v naravi, se družijo, sklepajo nova prijateljstva in pridobivajo dragocene izkušnje.
Prvih nekaj dni smo udeleženci preživeli na bivaku, medtem ko so prostovoljci pridno pripravljali glavni zletni prostor na Krasu, v bližini vasi Kazlje, nedaleč od mesta Sežana. Na Zletu se je zbralo približno 1.200 udeležencev iz različnih koncev Slovenije, zato je bilo vzdušje zelo živahno in polno energije. V času taborjenja smo se udeležili številnih dejavnosti. Sodelovali smo pri različnih delavnicah in aktivnostih, kjer smo spoznavali taborniške in netaborniške veščine ter se preizkušali v različnih izzivih in igrah. Program je bil zelo raznolik, zato smo lahko vsak dan odkrivali kaj novega. Vsak večer so bili organizirani tudi koncerti in večerni programi, namenjeni druženju vseh udeležencev. Tam smo se zabavali, poslušali glasbo in preživljali prosti čas s taborniki iz drugih rodov.
Zlet 2025 nam bo zagotovo ostal v lepem spominu, mi pa že komaj čakamo, da se bomo lahko udeležili naslednjega.
Poleti so me sprejeli v Zletno ambulanto kljub neopravljenem tečaju prve pomoči, saj imam kot študentka medicine že kar nekaj znanja. Tam je bila tudi vodja taborniškega tečaja prve pomoči. Beseda je slej kot prej nanesla tudi na tečaj in ponudbo, če bi postala ena izmed mentorjev ali ranjencev. Ker sem želela dogajanje videti tudi iz zornega kota tečajnikov, je bil moj pogoj to, da grem najprej kot tečajnica in šele kasneje kot mentorica. Predzadnji vikend v novembru sem se tako odpravila na Ig temeljnemu tečaju prve pomoči naproti. Čakal me je natrpan urnik s predavanji, izvedbami mentorjev in scenariji, na katerih smo tečajniki vadili znanje, ki smo ga prej dobili ali pa le obnovili. Zdaj me čaka le še izvedba projekta in nadaljevalni del tečaja, nato pa tudi jaz začnem izobraževati nove tečajnike željne znanja kako pomagati osebam v stiski.
S koncem letošnje zime smo vodniki in vsi aktivno programsko vključeni člani PP in RR kluba pa le dočakali vikend, ki ga namenimo le sebi, ki ga preživimo brez vodniških obveznosti in skrbi za otroke, motivacijski vikend. Udeležimo se ga z željo pa okrepitvi timskega duha, nabor moči in idej za izvedbo preostanka taborniškega leta, predstavlja pa nam tudi nagrado za uspešno in kvalitetno izvajanje taborniškega programa.
Na pot presenečenj smo se podali v soboto, 28. februarja 2025, zjutraj. Naša prva postojanka je bila naravna znamenitost kraškega izvora, Križna jama, v katero nas je popeljala izurjena jamarska vodnica. Gre za vodno jamo, zato smo se obuli škornje, nadeli svetilke ter se podali v globine. Seznanili smo se z jamskimi prebivalci, z nekdaj živečim jamskim medvedom prišlekom ter se s čolnom popeljali po podzemnem jezeru zelene apnenčaste vode.
Podzemna avantura pa je bila le začetek našega razburljivega dne. Po malici s pogledom na pokrajino Cerkniškega jezera smo pot hitro nadaljevali na naslednjo, še nekoliko bolj adrenalinsko postojanko. Razdelili smo se v dve ekipi, oblekli vojaške tute, nadeli čelade, razdelili barvne kroglice, se razpršili po gozdnem poligonu in odigrali napad za napadom, vsakič bolj napete paintball igre.
Utrujeni a srečni smo zapustili bojišče in se namenili proti razvajanju, ki ga nudi vodno mesto Atlantis. Šele ko nam je med prsti že zrasla plavalna kožica smo zapustili tople vrelce ter se še zadnjič podali na pot. V taborniški koči Breza smo namreč v pravem taborniškem slogu, z ognjem, pečico na drva in štjrno v kuhinji, zaključili popoln sobotni dan.
Naslednje jutro nas je ponovno grelo sonce in po zajtrku je preostanek motivacijskega vikenda odvodila nadobudna vodnica Veronika. Popeljala nas je skozi številne igre in aktivnosti primerne za predajo znanja mladim tabornikom. Tako vikenda nismo zaključili le z novimi močmi in na novo pridobljeno motivacijo za preostanek taborniškega leta, temveč tudi z marsikaterim novim asom v rokavu za izvedbo zabavnih in poučnih vodovih srečanj.
Taborniki s svojim programom in rednim izvajanjem vodovih srečanj aktivno pričnemo z mesecem oktobra. Da pa ima takrat vsak vod svojega vodnika s pripravljenim programom, usklajenimi letnimi aktivnostmi in zadanimi cilji, se priprave na novo taborniško leto začnejo v mesecu septembru.
Vpogled v prihajajoče leto smo začeli s srečanjem z vsemi vami, ki ste se nam pridružili na dan vpisa, 12. septembra 2025, pred našo taborniško hiško. Ponovno in novo, se vas je med medvedke in čebelice ter gozdovnike in gozdovnice vpisalo kar 72 otrok in mladostnikov. Zapolnili ste vseh 8 vodov, predvideli pa smo tudi vpis najmlajših, Murnov, ki bi se nam programsko pridružili z mesecem januarjem.
Po zbranih vseh podpisih prijavnic smo se vodniki in vsi ostali aktivni ustvarjalci programa odpravili v Postojno, kjer smo do nedelje, 14. septembra 2025, planirali taborniške dejavnosti in akcije, ki bodo krojile prihajajoče taborniško leto.
Pričeli smo z vrednotenjem preteklih akcij, da lahko že izvedeno izboljšamo in ponovimo. Sledil je pregled ciljev zadanih za doseg v preteklem letu, ki je pokazal, da program izvajali po zadanih načrtih in poskrbeli za večinsko uspešno leto. Na točki kadrovanje smo medse sprejeli novo vodnico in kar 5 novih pomočnikov vodnikov, izvedli pa smo še neuradno predajo načelniške funkcije. Točko na dnevnem redu smo izkoristili še za temeljit pregled dolžnosti vsake izmed funkcij in razrešitev težav, na katere z njihovim prevzemanjem pogosto naletiš.
Sledil je planersko obarvan del delovnega vikenda. Zadali smo si nove cilje in se pogovorili o pričakovanjih, ki jih imamo za novo taborniško leto. Zadali smo si akcije, katere želimo organizirati ali se jih udeležiti, ter jih razporedili med vikende koledarskega leta, določili njihove vodje in starostne skupine, katerim bodo namenjene. S tem smo povzeli skupni program in sledilo je planiranje lastnega programa vsakega izmed vodnikov ter uglaševanje želj znotraj starostnih skupin.
Bili smo pridni in delavni in lahko zagotovim, da je prihajajoče taborniško leto zaupano zagnani in odgovorni programski skupini z velikimi idejami, pričakovanji in srci.
Večer smo po obilni ˝roštiljadi˝ utrujeni preživeli ob nam najljubših animiranih filmih ter zaspali z mislijo na prihajajoče razburljive izzive. V jutro pa so nas popeljale melodije domobranskih pesmi, namreč pohiteti smo morali domov, kjer smo bili zadolženi za pomoč pri izvedbi proslave državnega praznika priključitve Primorske k matični domovini.
V petek, 12. 12. 2025, smo zvečer izdelovali voščilnice. Letos smo naredili in razposlali kar 103 voščilnice, 15 jih je bilo namenjenih drugim rodovom, ostale pa sponzorjem in ostalim sodelavcem. Za dizajn smo si izbrali krogec iz starega zemljevida z mašnico, ki je predstavljal novoletni balonček.
V soboto, 5.4.2025, ponoči je bilo v Ilirski Bistrici strašnoooo. RKV Postojna, RKJ Sežana in RSR Ilirska Bistrica smo se pomerili v pogumu in se ponoči po ogledu grozljivke (Texas chainsaw massacare) podali na strašno orientacijo. Sprehodili smo se čez pokopališče, zapuščen kamnolom, skozi strašljive Bistriške gozdove pa vse do zapuščenega bunkerja pri gimnaziji. Kot da že sama pot ni bila dovolj, so nas PP+ vmes strašili na sto in en način: metali so “trupla”, uporabili “voice changer” nas lovili z motorko, predvajali srhljivo glasbo in še dosti več. Naj opomnim tudi, da je bil tudi Sokolski dom, kjer je bil center tekmovanja, zelo tematsko obarvan. Prašno stopnišče, škripajoča tla in “trupla” razobešena po sobah so res pripomogla k strašljivem vzdušju. Vsekakor se je tekmovanja neustrašno udeležilo kar 32 tekmovalcev in 17 staffovcev, po mnenju organizatorke (Veronike Urbančič) ravno dovolj. Super je bilo, da smo imeli toliko staffovcev in lepo vreme. Se že veselimo naslednjega PrETReSa (aka. Metropolika).
V soboto 12. 4. 2025 je v Novi Gorici potekalo orientacijsko tekmovanje Soška olimpijada. GG6 vod (Gremo se skrivalnice) smo na prizorišče prišli že dan prej z vlakom, ter tam prespali, zjutraj so se nam pridružili še Škf, Sara in Klemen Mežnar. Tekmovanje je potekalo v dveh delih. Pomerili smo se v orientaciji in v opravljanju različnih izzivov, kot na primer: igranje nogometa z zavezanimi nogami, porivanje kanuja, vožnja karjole medtem ko se ti vrti in še dosti več. Vreme je bilo prijetno toplo, orientacija po gorici je bila super speljana. Po dolgem času smo spet vzpostavili tekmovalno PP+ skupino in zmagali (kako pravijo? – pršli, vidli, zmagali!). Za nagrado smo prejeli vstopnice za Soča fun park. GG6 tekmovalni skupini ni šlo tako dobro, so pa preizkusili fin goriški sladoled in skupaj preživeli lep sobotni popoldne.
Popotniki, raziskovalci, popotnice in raziskovalke smo se tudi letos odzvali na povabilo nadobudnih Nizozemcev, da se še zadnjič odpravimo na popotovanje okoli sveta.
V taborniški hiški smo se zbrali v soboto, 8. 3. 2025. Ekipa reševalcev popotniških vprašanj je postavila svoj IT center in se vključila v mednarodno mrežo svetovnih popotnikov, ter na znak organizatorjev smo začeli z reševanjem izzivov.
Tekom taborniškega potovanja smo obiskali park v obliki slona, nizozemski svetilnik, Newportsko smetišče s 600 milijoni vrednim trdim diskom, frizerski salon preprodajalca drog, sledili polarni lisici na njenem 3500 km dolgem sprehodu, se udeležili festivala Bridgefest, sedli na vlak podzemne železnice v Tokiu, zamudili vlak do Bradavičarke in še veliko več. Hkrati smo se preizkusili še v peki piškotov, odigrali koncert na mostu, uspešno po vrvi spustili kavč z balkona prvega nadstropja, odprli turistično agencijo na avtobusni postaji in odpluli po ribniku.
Tekmovali smo proti 655 ekipam z vsega sveta in si z lastnim popotovanjem prislužili 447. mesto, v upanju, da letošnji iScout našitek mogoče pa le ne bo zadnji.
