Rusi v Črnem dolu
Doletela nas je velika čast, saj smo bili pozvani, da se udeležimo prihoda ruskega konzula v naš prelep Črni dol.
Doletela nas je velika čast, saj smo bili pozvani, da se udeležimo prihoda ruskega konzula v naš prelep Črni dol.
V tednu med 6. in 13. 8. 2016 smo se v Gozdni šoli v Bohinju zbrali bodoči vodje taborniških enot. Prišli smo iz vseh koncev Slovenije, saj se nas je zbralo 32 iz kar 18 rodov.
Maja, Maja, Iva in Andreja smo šle in prišle iz Francije. Jedle smo bagete. Veliko baget. Bile so nadvse okusne. Po poti smo se ustavili v Dangolsheimu in se fotoorientirali. Tam so bili konji in maline. Na prvem taboru je bilo zelo vroče, na drugem pa ne tako zelo. Aja, prvi tabor je bil v bližini Bordeauxa, na posestvu zelo prijazne in ekološko osveščene družine. Imeli smo zanimive tuše in WC-je. O tem je prepeval tudi Oli. Orion zgleda kot kafetjera z rokami, ki pleše. Igrali smo se veliko iger. Izdelovali smo ptičje hišice, risali po skednju in čistili ptičje hišice. Navduševali smo se nad Borrmaschino. Napisali smo DOBRODOŠLI. Finska je bila daleč, po angleško se dobrodošli reče ELCOLM. Kuhali smo. Bel šotor je bil, zato da če smo si skuhali premalo in nismo bili siti, smo si šli iskat tja. Veliko baget smo jedli. Bagte so bile vsak dan sveže. Gem si je znal zavezati vezalke in si poškodovati nogo. Španci so bili enkratna družba. Radi jih imamo <3. Metali smo škorenj. Metali smo tudi Nokio. Iva ni izvajala rodea na bali sena. Ajaa, z nami so bile tudi tri Žirovke. Čez dan smo bili v senci. Ponoči smo bili tudi v senci. Nekega dne smo ponoči bedeli tako dolgo, dokler Veliki voz ni bil vodoraven. Krompir smo jedli tudi vsak dan. Nahajali smo se v vinogradu. Organskem vinogradu. Zato smo uporabljali samo biorazgradljive stvari za higieno. Bili smo Francozi, Britanci, Španci (poglejte to rimo!), Italijanci, Portugalci, Finci in mi, Sloveni. Posiljevalec je bil zabaven. Ampak niso bili vsi Britanci polnoletni. Bil je tudi drugi tabor, Jambville. Tam so bili WC-ji, ne da smo jih morali prazniti. Program je bil tukaj svobodnejši. Tudi tukaj je bil bel šotor. Benoit je z nami jedel bele m&m’se in se počutil kot na poroki. Veliko smo plesali himno od Roverwaya 2016. Plave cerade so bile razpete skrajno čudno. Ampak Finci so dobri inženirji. Ko nam je zmanjkalo detergenta za posodo, smo si umile krožnike s šamponom. Potem so krožniki imeli okus po šamponu. Čepeli so. Ampak ne vsi po slovansko. Niti prej niti potem ni prisotnosti komarjev. Tudi mravlje, kobilice, muhe in ose se niso pojavile. Que pasa, what japen, estas ahi, vittu Eerik, lentokenttä. Roverway je ena velika mednarodna siesta. Zadnje pismo Baden-Powella, ki so ga prebrali na odru, je bilo res ganljivo.
Udeleženci tečaja življenje v naravi smo ugotovili, da kdor veliko dela hitro postane lačen.
Tečaj je potekal od 1. do 7. avgusta v okolici Bovca, kjer smo obnovili in nadgradili svoje znanje o pionirstvu, preživetju in splošnem življenju v naravi. Sodelovalo je 13 tečajnikov pod vodstvom mentorjev. Vsi smo uspešno opravili preizkušnjo tečaj pa se bo zaključil ko sestavimo letni projekt in s tem dokažemo svoje znanje.
Dobre volje, polni kreativnih idej in opremljeni z vso najnovejšo fotografsko opremo smo se 5 PP-jev in RR-jev odpravili na Veliko Milanje (na Volovji rebri). Odločili smo se, da bomo sodelovali v PPreizkušnji “Sonce na obzorju”. Naša osnovna ideja je bila, da bi se ob sončnem zahodu razporedili po grebenu Voloje rebri in ustvarili umetniško fotografijo. S skupnimi močmi fotografovega občutka za kompozicijo in različnimi idejami smo ustvarili nekaj obetavnih fotografij. Hkrati smo uživali v večernih barvah narave ter lepem razgledu. Tudi ta lepo izkoriščen večer je nato prišel h koncu in odpravili smo se nazaj domov.
Tudi letos člani in njihovi starši v Črnem dolu nismo le piknikovali, ampak se še prej preizkusili v postavljanju stolpa, sendviča (šotora), premagovanju minskega polja in semaforju. Po vsem tem smo si privoščili kosilo, kavo in dejavnosti po izbiri: žoganje, badminton, frizbi, Urbetova lesena igra pa seveda debate … Zelo smo zadovoljni, da smo od staršev prejeli pohvale, še bolj pa smo veseli predlogov za izboljšave. Kljub pozabljeni tuni je piknik uspel! Fotografije.
Taborjenje se prav hitro bliža, zato objavljam nekaj osnovnih navodil, ki so vam bila predana že na sestanku. Vem, da je bilo takrat veliko novih informacij, zato kratek povzetek najpomembnejšega ne bo škodil.
V primeru dežja piknik odpade!
Taborniški pozdrav!
Za organiziranje športnega dne sta nas letos prosili tudi učiteljici z Osnovne šole Podgora Kuteževo, zato se je pet RSR-jevk predzadnji petek šolskega leta odpravilo tja. Preberi več
Zaradi deževnega konca maja smo se s četrtošolci stare šole letos dobili šele junija, natančneje v petek, 10. 6. Petintrideset otrok se je razdelilo v pet skupin in krožilo po postajah: pri Neži so ponovili orientiranje in spoznavali kompas, z Urošem so predelali zemljevide, Gregor jih je naučil postaviti ogenj, pri Mojci in Sari so postavljali šotor iz dveh šotork, z Andrejo in Erikom pa so ponovili vozle. Preberi več