Članek iz publikacije ob 50-letnici Roda snežniških ruševcev. Ni pravih in nepravih poti. So predvsem tiste, ki jih izberemo. Taborništvo je tista pot, ki smo jo, kot že veliko rodov pred nami, izbrali tudi mi. Skupina mladih ljudi, ki se radi odpravimo v naravo, ki nas druži prijateljstvo in želja po delu z otroci. Ki taborništva ne pridigamo, ampak ga živimo. In ga v živi obliki prenašamo na mlajše.
Če boste Anjo, Matejo, Evo, dve Nini in Nušo, energične popotnice, vprašali, zakaj so še vedno tabornice, bodo najprej rekle: ‘Ne vemo, saj smo itak od zmeraj zraven.’ Potem bodo glasno razmišljale:
Zato, ker smo se pri tabornikih naučile veliko koristnih reči in postale dobre prijateljice.
Zato, ker vemo, kaj pomeni spati v šotoru in kako prijetno je v jasni noči sedeti ob tabornem ognju.
Ker s taborniki potuješ in spoznaš prijetne ljudi z drugih koncev sveta.
Ker se pri tabornikih včasih rodijo nove simpatije.
Zato, ker je taborništvo velika stvar, ki te zaznamuje in ti zleze pod kožo.
