Od petka, 28. 5., pa do nedelje, 30. 5., smo vod Puhasti tigrčki izvedli dolgo pričakovan tako imenovani kul izlet s kul ljudmi in (kul) vodnico na kul place. Kako je to potekalo?
V petek ob 18. uri smo se pred taborniško zbrali Veronika, Barbara, Klemen in Klemen. Oprtali smo si nahrbtnike in se odpravili na pot. Po približno dveh urah hoje smo prišli do Veronikine koče v Potoščaku. Za večerjo smo jedli močnik, še malo poklepetali in se odpravili spat ter se zjutraj, po zajtrku, odpravili naprej proti Snežniku. Pot je bila dolga, sploh od Trnovske bajte skozi gozd do koče v Kambrcah, kamor smo prispeli po dolgih štirih urah hoje. Celo pot skozi gozd smo gledali miši, ki so skakale po gozdu. Bilo jih je res ogromno. In ko smo že skoraj prispeli do Kambrc, je Klemen M. izjavil: “O, vidi, miš!” Pri koči smo pomalicali nato pa sta se Barbara ter Veronika odpravili še na Snežnik. Žal ju je vreme presenetilo, saj je začel padati dež, in sta se na zadnjem obračališču obrnili nazaj. Po štirih urah sta se vrnili nazaj do Kambrc. Ta čas sta Klemen B. in Klemen M. postavljala ogenj, si pekla hrenovke in pripravljala večerjo. Po skupni večerji smo se odpravili spat.
Zjutraj smo za zajtrk jedli okusne Kambrške kruhke in banane s čokolado. Ravno smo hoteli pomiti posodo, ko smo na štedilniku opazili čaj. Nihče ni imel pojma, od kod se je vzelo 5 litrov čaja. Klemen B. in Klemen M. sta si ga že natočila v plastenke za po pot nazaj, nato pa sta iz vodnjaka potegnila še en sič vode in ugotovila, da je voda iz vodnjaka iste barve kot tisti “čaj”. Pomili smo posodo ter se odpravili nazaj čez Sviščake do Ilirske Bistrice. Ta pot se je tudi zelo vlekla, je pa med potjo pripeljal mimo džip in nam ustavil, tako da sta se Klemen M. in Klemen B. do Ilirske Bistrice odpeljala z džipom. Barbara in Veronika sta pot nadaljevali peš in skupno petih urah prispele nazaj v Ilirsko Bistrico.