Kronika: Ruševec in konj

V soboto, 23. aprila, se nas je 14 “malih” Ruševcev in 2 “veliki” Ruševki, podalo na lipicanski vodov izlet v Divačo.

Izlet je bil nagrada, ker smo bili zelo pridni, da ni vodnica niti enkrat ostala brez glasu zaradi nas. Tako smo tisto sobotno dopoldne preživeli v konjski družbi. Starši so nas pripeljali v Divačo, kjer smo se zbrali, v pričakovanju prehodili dobra kilometra, ker smo čim prej želeli videti te bele lepotce … Tako kot vsaka akcija se je tudi ta začela s pravili. Začuda so se izkazala za zanimiva, ker smo izvedeli veliko koristnih napotkov. Vodnica nam je povedala, da se ne smemo konju nikoli približati od zadaj, da ne smemo delati nepredvidljivih hitrih gibov, da si konji prav tako kot ljudje zaslužijo nežno besedo in roko, da konj lahko začuti naš strah … Naučili smo se pravilnega krtačenja, izvedeli smo zakaj so konji obuti, da najmanjši konj na svetu, po imenu Einstein, meri le 35 cm, za največjega pa je veljal konj Brookie, ki je meril 2,18 m in imel kar 1300 kg! Naučili smo se pravilnega vodenja na povodcu, nato smo si nadeli čelade in se preizkusili v jezdenju. Nekateri smo se izkazali za prave talente! Posebno jahalno točko pa so nam pripravile “divaške” punce pod mentorstvom učitelja jahanja Žarka Kariža, lastnika konj. Postali smo konjarji za en dan, naučili smo se veliko novega in se imeli lepo. Nekateri so bili tako navdušeni, da so se še isti teden vrnili in začeli svojo jahalno kariero.

Vodnica Maja bi se rada še enkrat zahvalila trenerju Žarku za prijaznost, ker je dovolil, da si “sposodimo” konje in “prilastimo” njegov hlev.