Vodja akcije: <span>Petra Mršnik</span>

IX smotra Izviđača Srbije, Bela crkva 2014

Petra Mršnik, dnevnik: 22. 7. (ob 6.00) – doma, še kar zaspana se poskušam čim bolj potiho odpraviti, ob 6.20 zapustim toplo domače stanovanje 4. 8. (ob 23.00) – doma, še kar utrujena, mečem stvari ven iz nahrbtnika in še na pol zasanjana razmišljam v srbščini Kaj pa je bilo vmes??

Preberi več

Vozlarija890 2014

V petek, 6. junija okrog 18h smo se v Ilirski Bistrici pred taborniškim domom začeli zbirati taborniki in skavti. Naše druženje smo otvorili s kuhanjem pašte in ogledom filma Titanik, kar je bila tudi tema letošnje Vozlarije. Še dobro, da nam je naš sponzor Paloma prijazno odstopil nekaj robčkov in servetkov, saj so solze tekle kot iz potoka. Ko smo se naslednje jutro zbudili, smo pojedli zajtrk in začela se je težko pričakovana orientacija. Na kontrolnih točkah smo se preizkusili v risanju skice terena, prvi pomoči, kvizu o Titaniku, izdelovanju najdaljše verige iz oblačil in še in še. Vse ekipe so se odlično odrezale; 1. mesto so osvojili skavti, vendar ne za veliko, saj so se naše mlajše gozdovnice – Kobre zelo približale njihovim rezultatom. 3. mesto je dosegla ekipa Loleki. Nasmejanih obrazov smo se razšli in si obljubili, da se vidimo prihodnje leto.

Poletje na Madžarskem

Avgusta se je Petra M. še z dvema slovenskima tabornikoma odpravila v Galyateto (100 km SV od Budimpešte), gre za majhen počitniški kraj v hribovitem delu Madžarske. Tam je pod okriljem programa Mladi v akciji potekala mednarodna mladinska izmenjava, na katero so bili povabljeni mladi (med 15. in 30. letom starosti) iz 6 držav (Madžarska, Slovenija, Italija, Turčija, Poljska ter Bolgarija). Program je bil sestavljen iz raznoraznih tem in aktivnosti, odpravili smo se na bivak, pripravili obrok na odprtem ognjišču, prenočili pod milim nebom, se učili, kako se lotiti projekta, se zavezanih oči sprehajali okrog, pogovarjali o razlikah o življenju na podeželju in v mestu, igrali med dvema ognjema z mednarodnimi pravili, se gugali po vrvi kot pravi Tarzani, preskakovali navidezne laserje itd. Vsaka država je imela tudi predstavitveni večer, tako smo enkrat jedli italijanske špagete, drugič preizkušali pekoče paprike iz Madžarske, spet tretjič srkali močno turško kavo. Slovenci smo se predstavili s krompirjem v oblicah, nanoškim sirom ter refoškom, zaplesali smo tudi poskočno polko v melodijah Golice in Moje rožice. Po 10 dneh programa s 30 mladimi je bilo kar težko oditi nazaj v realnost.

11. Srednjeevropski zlet na Slovaškem

8.-18. 8. se je na Slovaškem odvijal 11. srednjeevropski jamboree v znamenju petih elementov: vode, zemlje, vetra in ognja, ki jih povezuje peti element – skavstvo. Slovenska odprava pa je šla na pot že v petek, 10. 8.

Poznate občutek, ko se zbudiš zgodaj, zgodaj zjutraj in razmišljaš, kaj boš delal na poti do Ljubljane – železniške postaje in potem še celih 15 ur na vlakih in raznih železniških postajah? Če ne, pa ga poznamo vsaj mi, 14 slovenskih tabornikov, ki smo se odpravili na Slovaško z željo naučiti se veliko novega in se seveda zabavati. Na že prej omenjeni dolgi, daljši in najdaljši poti smo pridobili kar nekaj novih izkušenj o tem, kako čim več opreme in ljudi speštati v en kupe (police za opremo so še kar udobne za ležanje hehehe) in kako hitro in elegantno izstopiti z vlaka z vso to opremo (okna so priporočljiva). Spoznali smo tudi tečno tetkico in prijazno ticket lady. In končno smo prišli v Bratislavo in nato po še nekaj ur vožnje z vlakom od 23. ure (tam nekje) v Kralovo Lehoto (5 km oddaljeno mestece od tabora). Izstopili smo iz vlaka in naš prvi vtis je bil: MMMRRRRRAZZZZZZZZZ!!! A na srečo nas je kmalu prišel iskat mož s kombijem iz tabora in tako smo na hitro postavili šotore in utrujeni zaspali v ledeno mrzli noči. Naslednji dan (sobota, 11. 8.) so taborniki oz. skavti šele prihajali, zato smo se peš odpravili v mestece in zapravljali čas na sto in en način ter se že spoznali z nekaterimi soskavti. Zvečer pa smo se vrnili v tabor in si ogledali uvodno prireditev, ki so jo popestrili z obilo plesa. Nato so dnevi tekli hitreje in ker smo veliko delali sploh nismo več čutili ledenega mraza, ampak le mrzel mraz. V nedeljo smo se lotili humanitarnosti pod elementom ZRAK (delali smo na primeru umazana lopata, grablje in kramp), že v ponedeljek pa je bila na vrsti VODA (rafting – to morate vsi poskusiti in podobno) in na srečo se je malo stoplilo tisti dan. Na deževen torek je bilo na vrsti SKAVSTVO, kjer smo spoznali slovaški ljudski ples, pletli smo košare, brusili nože … V sredo je bil dan kulture. Najprej smo predstavili državo in neko našo jed za katero smo izbrali šmorn (pri nas je bila najdaljša kolona in celo nismo mogli nahraniti vseh lačnih ust smrk, smrk), zvečer pa smo uprizorili en dan na Jamboree-ju in to v BALETNI VERZIJI (lahko si mislite, kako so vsi umirali od smeha …) V četrtek pa smo se posvtili ZEMLJI. Ena skupinica (Slovenci smo bili razdeljeni v dve skupinici čez cel program) je imela pohodniški cilj postavljen ob najvišje ležečem jezeru v Velikih Tatrah, druga pa na Bystrém sedlu. Lahko mi verjamete, da smo na pohodu vsi uživali, še bolj pa na poti z avtobusom proti taboru. Kjer nas je čakala prevrnjena slovenska zastava (kaj hitro smo jo postavili nazaj), ki smo jo postavili v nedeljo, da so jo lahko vsi videli. In tako smo prišli do zadnjega dne programa. V petek je bil na vrsti OGENJ. Dopoldne smo bili polni adrenalina (plezanje po sproti postavljenih plastičnih zabojih – res si poln adrenalina, da komaj dihaš uf, spuščanje po železni zajli – tudirazburljivo …), popoldne pa se učili raznih športnih igric, kot so: ringo in indiaca (podobno odbojki), tri švedske igre (morda ne ravno za murenčke ter MČ-je) in tako dalje. Zvečer pa je sledila še zaključna prireditev in zabava dolgo v noč. Naslednji dan smo se zgodaj zjutraj s kombijem odpeljali na železniško postajo, tam pojedli zajtrk in se odpravil na vlak ter dolgi poti naproti. Sicer je bilo nekaj zamujanja vlakov, a nas to ni motilo preveč, kaj šele, da bi nam pokvarilo vse veselje v nas ob obujanju spominov. Ko smo končno prispeli v Ljubljano, smo se po dolgem poslavljanju odpravili domov. 7 tabornikov nazaj v Ilirsko Bistrico in 7 tabornikov nazaj v Žiri.

P. S.: Po mojem smo bili najbolj priljubljena država na tem Jamboree-ju. Pa ne samo zaradi šmorna, tudi zaradi tega, ker smo veliko igrali kitaro in peli (pri prepevanju SLOVENSKIH pesmi se nam je pridružil celo POLJAK) in seveda zaradi naših rutk v barvi letošnje slovenske olimpijske odprave (modre z zelenim robom). Na kratko povedano, želeli so jo VSI. Tako kakor ogromno deklet prosi Justina Bieberja za avtogram, tako so nas za rutko. Celo po kolenih so skakali za nami in kričali oz. rotili change, change in kakšni trije obsedenci so bili pripravljeni zamenjati 3 njihove rutke za 1 našo. Napisala bi vam še kaj, a kaj ko ne bi razumeli (še napisano ne vem, če ste) ker niste bili udeleženci te super taborniške izkušnje. Resnično vam je lahko žal, a: Prilika izgubljena, ne vrne se nobena.

Večna tabornica iz Jelšan

Inštruktorski tečaj

Letošnjega inštruktorskega tečaja v Bohinju sta se udeležili Mojca Rolih in Petra Mršnik. V dobri družbi, odlični glasbi, taborniškem ognju in pozitivnem vzdušju sva preživeli osem dni. V tem času smo prek različnih predavateljev pridobili veliko znanja, izvedeli nove stvari, taktike, si podelili izkušnje, ustvarili lastne izkušnje ter se dodobra pripravili na najini funkciji v rodu (načelnica rodu ter propagandistka). Izbrali sva si tudi projekt, ki ga bova izpeljali v prihajajočem letu. Mojca bo poskušala uvesti izvajanje veščin in znanj med letom ter njihovo podelitev na prisegi, Petra pa bo organiziralo poletno PP akcijo v tujino.

BOP

3 bistriški PP-ji so se ta vikend odpravili v Bazovico pri Trstu, ker je potekal BOP. Prvi dan so se na orientacijo podali kot ekipa in se na KT-jih preizkusili tako v taborniških (signalizacija, prehod minskega polja) kot tudi v zabavnih in šaljivih nalogah (prevažanje s samokolnico z zavezanimi očmi, streljanje s fračo). Kuligunda nam je pomagala. Ma ne! =) Dan smo zaključili s slastno italijansko pašto in pesmimi ob tabornem ognju. Tam smo popili tudi vroč čaj, ki je prišel še kako prav v tistem mrazu. Ker smo spali na nogometnem igrišču, so vso noč svetili reflektorji. Naslednji dan smo imeli sila zanimivo budnico – VUVUZELE! Po sladkem zajtrku (Nutella) smo se razdelili – brača Mršnik je bila ena ekipa, Tažo je bil posebej. Ta dan so bile vse KT mrtve, a to sploh ni bil problem, saj sta obe ekipi našli vse razen ene. Cilj je bil na Kokoški (hrib na slovenski strani), kjer smo se tudi pošteno najedli. Po kosilu smo se odpravili nazaj proti našem “taboru”, da smo porušili šotor, saj je Lučo s svojo Toyoto že štartal iz Bistrice. Andrejo je bilo strah, da bo mogla sama pojesti celo čokolado.

Vodniški tečaj, Marindol 2008

Na vodniški tečaj smo poslali Petro, ki se je odločila za vodniški tečaj v Marin dolu od 20.8. do 30.8. Kot ostali vodniki iz preteklih let, je bila tudi Petra s tecajem zadovoljna. Petra je v novem šolskem letu prevzela funkcijo vodnice najmlajših MČjev, ki jo opravlja dobro.