Vodja akcije: <span>Andreja Mršnik</span>

Maja, Maja, Iva in Andreja smo šle in prišle iz Francije. Jedle smo bagete. Veliko baget. Bile so nadvse okusne. Po poti smo se ustavili v Dangolsheimu in se fotoorientirali. Tam so bili konji in maline. Na prvem taboru je bilo zelo vroče, na drugem pa ne tako zelo. Aja, prvi tabor je bil v bližini Bordeauxa, na posestvu zelo prijazne in ekološko osveščene družine. Imeli smo zanimive tuše in WC-je. O tem je prepeval tudi Oli. Orion zgleda kot kafetjera z rokami, ki pleše. Igrali smo se veliko iger. Izdelovali smo ptičje hišice, risali po skednju in čistili ptičje hišice. Navduševali smo se nad Borrmaschino. Napisali smo DOBRODOŠLI. Finska je bila daleč, po angleško se dobrodošli reče ELCOLM. Kuhali smo. Bel šotor je bil, zato da če smo si skuhali premalo in nismo bili siti, smo si šli iskat tja. Veliko baget smo jedli. Bagte so bile vsak dan sveže. Gem si je znal zavezati vezalke in si poškodovati nogo. Španci so bili enkratna družba. Radi jih imamo <3. Metali smo škorenj. Metali smo tudi Nokio. Iva ni izvajala rodea na bali sena. Ajaa, z nami so bile tudi tri Žirovke. Čez dan smo bili v senci. Ponoči smo bili tudi v senci. Nekega dne smo ponoči bedeli tako dolgo, dokler Veliki voz ni bil vodoraven. Krompir smo jedli tudi vsak dan. Nahajali smo se v vinogradu. Organskem vinogradu. Zato smo uporabljali samo biorazgradljive stvari za higieno. Bili smo Francozi, Britanci, Španci (poglejte to rimo!), Italijanci, Portugalci, Finci in mi, Sloveni. Posiljevalec je bil zabaven. Ampak niso bili vsi Britanci polnoletni. Bil je tudi drugi tabor, Jambville. Tam so bili WC-ji, ne da smo jih morali prazniti. Program je bil tukaj svobodnejši. Tudi tukaj je bil bel šotor. Benoit je z nami jedel bele m&m’se in se počutil kot na poroki. Veliko smo plesali himno od Roverwaya 2016. Plave cerade so bile razpete skrajno čudno. Ampak Finci so dobri inženirji. Ko nam je zmanjkalo detergenta za posodo, smo si umile krožnike s šamponom. Potem so krožniki imeli okus po šamponu. Čepeli so. Ampak ne vsi po slovansko. Niti prej niti potem ni prisotnosti komarjev. Tudi mravlje, kobilice, muhe in ose se niso pojavile. Que pasa, what japen, estas ahi, vittu Eerik, lentokenttä. Roverway je ena velika mednarodna siesta. Zadnje pismo Baden-Powella, ki so ga prebrali na odru, je bilo res ganljivo.

Za organiziranje športnega dne sta nas letos prosili tudi učiteljici z Osnovne šole Podgora Kuteževo, zato se je pet RSR-jevk predzadnji petek šolskega leta odpravilo tja. Preberi več

Zaradi deževnega konca maja smo se s četrtošolci stare šole letos dobili šele junija, natančneje v petek, 10. 6. Petintrideset otrok se je razdelilo v pet skupin in krožilo po postajah: pri Neži so ponovili orientiranje in spoznavali kompas, z Urošem so predelali zemljevide, Gregor jih je naučil postaviti ogenj, pri Mojci in Sari so postavljali šotor iz dveh šotork, z Andrejo in Erikom pa so ponovili vozle. Preberi več

Trojica RR-jev se je na dokaj suho nedeljsko dopoldne prvič tradicionalno odpravila po bezeg. Nabirali smo ga po Črnih njivah (neuspešno), po makadamski cesti proti Jasenu in ob Reki v bližini visečega mosta. Ko smo nabrali vseh 120 cvetov, smo šli v taborniško in tam nadaljevali delo: V zavreto, sladkano in ohlajeno vodo smo dodali citronko, obrezane in razkoščičene limonine rezine ter bezgove cvetove. Naslednja dva dni smo izmenično hodili mešat sirup in ga v torek precedili. Naslednji dan smo še očistili in segreli steklenice, da smo sirup pretočili v 100 % čisto embalažo. In zdaj imamo 15 litrov sirupa, ki tako kot mi komaj čaka taborjenje. 🙂