Predlanskem smo imeli tisti veliki tabor pri Tolminu. Prelep kraj, odlično postavljen tabor, mnogo gostov z raznih koncev Evrope. Vreme: vsako uro se je ulila ploha, nehala, čez eno uro se je zopet ulilo.
Najprej je bila trava mokra, nato se je naredilo blato. Blato se je poglobilo, zgostilo, na koncu je postalo kot klej, da si komaj izvlačil noge iz njega. Kajti nebo se je odločilo preizkusiti tabornike, če so zvesti šestemu zakonu: Tabornik je veder, nasmejan in težave premaguje z dobro voljo. Izkušnjo so odlično prestali. Dobre volje ni nikoli zmanjkalo, nihče se ni pritoževal. Dež in blato so bili izziv, ki so ga vsi sprejeli, kot bi se dogovorili.
Drug primer. Na jamboreeju v Čilu je bilo 33.000 tabornikov, ogromno mesto šotorov. Zvečer so se vsi gnetli v velikanski areni, plesali, skakali in se zabavali v prekipevajočem veselju, razigrani – a brez alkohola, razposajeni – a brez divjanja.
V vsem tem času nisem opazil enega grdega dejanja, nisem slišal ene grde besede. Sama prijaznost, vljudnost in prijateljstvo.
V Hong Kongu sem se enkrat znašel v zagati. To je noro mesto. Moraš biti previden, na koga se obrneš. Prideta naproti dva mladeniča s skavtskim znakom, lilijo. Kitajca. Nagovoril sem ju in sta mi pomagala, kajti skavt pomaga vsakemu v sili. A to še več kot pomoč je bilo vreno to, da sem se znašel med svojimi. Kajti taborniki smo del ogromne svetovne organizacije skavtskega gibanja. 28 miljonov nas je. Vseh narodov in ras – belih, rumenih, črnih. Vse ver – hindujcev, budistov, kristjanov. In vsi smo bratje.
Smo različnih kultur, a imamo skupne vrednote. In vsi skupaj gradimo nove odnose med ljudmi, ki bodo premagali nezaupanje, prezir, sovraštvo do drugih narodov – sovraštvo, ki vodi do vojn in terorizma. Hočemo ustvariiti novo družbo za boljši jutri.
Takšni ste, taborniki. Takšne vas ljubim in vas objemam.
Miloš Miovič v govoru na otvoritvi 1. zleta gozdovnikov in gozdovnic ZTS (POW-WOW) v Ilirski Bistrici leta 2004. Taborništvo je…
