Pridne grče in PP-ji so tabor začeli postavljati že 8. julija, 10. julija pa so na taborni prostor prispeli še MČ-ji, GG.ji ter ostali PP-ji in njihovi vodniki. V prvih dneh so GG-ji ter PP-ji pomagali pri končnih detajlih v taboru (postavitev vhoda, sušil, stenčasa…), MČ-ji pa so (tako kot tudiGG-ji kasneje) spoznavali zgodovino, saj je bila tema tabora ‘nazaj v prihodnost’. Gozdna šola se je začela vsak dan s spoznavanjem različnega zgodovinskega obdobja (od prazgodovine pa vse do sedanjosti), na podlagi česar so potekale tudi dnevne delavnice. Tako so naši najmlajši izdelovali izdelke iz kamna, naglavne vence ter nakit, sklestili so pravi totem, se našemili v Indijance s čisto pravimi perjanicami, se bojevali v bitki z vodnimi baloni, se sladkali s koktajli … seveda pa nismo pozabili niti na prave taborniške stvari, kot so pionirstvo (iz lesa smo si izdelali stojala za čevlje), prva pomoč, vodov program, krajši ter daljši sprehode (odšli smo na ogled Mozirskega gaja) in seveda bivak, ki je bil letos prav poseben. Žal (ali pa tudi ne), nam je zagodlo vreme in ker je neprenehno deževalo, so nas prijazni vaščani povabili, naj prespimo v njihovem skednju. Za večino otrok (in vodnic) je bila to enkratna priložnost. Otroci so imeli tudi priložnost spoznati živali na kmetiji, gostitelji pa so nam postregli s svežim kravjim mlekom. Medtem pa so si nekoliko starejši – GG-ji uredili svoj vodov kotiček, izdelali prave bakle, se urili v topografiji in orientaciji, osmislili, oblikovali, postavili in izvedli so tudi lov na lisico za mlajše sotabornike. To pa ni bila edina stvar, pri kateri sta ti dve skupini sodelovali: organizirali smo namreč olimpijske igre, na katerih so sodelovale ekipe sestavljene iz MČ-jev, GG-jev ter PP-jev/vodnikov, zelo priljubljene pa so bile tudi športne igre po večerji in seveda večerni program. Letos smo imeli tudi nekaj novopečenih PP-jev, ki smo jih uvajali v opravljanje različnih funkcij na taboru. Za malo popestritve pa smo jim pripravili bivak. Sprva so se zmrdovali, vendar so se na koncu (kljub temu, da je vse tri dni deževalo) vrnili nasmejanih obrazov. Na taboru smo, kot se spodobi dobili tudi nekaj poročnih parov, ter novih tabornikov, ki so s krstom dobili taborniško ime. Za popestritev na letošnjem taboru pa smo poskrbeli s kitarami in neskončnim prepevanjem, nekaj svežine pa so vdihnile tudi štiri tabornice iz Reke.