Rusi v Črnem dolu

Doletela nas je velika čast, saj smo bili pozvani, da se udeležimo prihoda ruskega konzula v naš prelep Črni dol.
Doletela nas je velika čast, saj smo bili pozvani, da se udeležimo prihoda ruskega konzula v naš prelep Črni dol.
Tudi letos člani in njihovi starši v Črnem dolu nismo le piknikovali, ampak se še prej preizkusili v postavljanju stolpa, sendviča (šotora), premagovanju minskega polja in semaforju. Po vsem tem smo si privoščili kosilo, kavo in dejavnosti po izbiri: žoganje, badminton, frizbi, Urbetova lesena igra pa seveda debate … Zelo smo zadovoljni, da smo od staršev prejeli pohvale, še bolj pa smo veseli predlogov za izboljšave. Kljub pozabljeni tuni je piknik uspel! Fotografije.
V sklopu praznovanja 20. obletnice MZT-ja (Mestna zveza tabornikov Ljubljana) so se v vikendu, 23. in 24. aprila, odvili trije večji dogodki.
Pisal se je petek 25. marec, ko smo se društva z južnoprimorsko-notranjskega območja zbrala v našem Črnem dolu in se pripravljala na pohod na Snežnik. Preberi več
V nedeljo, 26. oktobra smo se ekipi PP in RR odpravili v Pivko na Maršbataljon, kjer smo se z ostalimi ekipami pomerili v orienatciji. Na štartu je vsak član ekipe dobil vojaško čelado, opasač in svoj nahrbtnik. Da pa ni bilo vse tako enostavno, je vsaka ekipa dobila še dodatno škatlo z opekami, ki smo jo morali imeti skozi celotno progo s seboj. Na progi je bilo postavljenih 21 kontrolnih točk ter 3 točke kjer smo se pomerili v metanju bombe, streljanju in fizičnem preizkusu. RR ekipa je na koncu tekmovanja za las zgrešila 3. mesto in tako s 110 točkami končala na 4. mestu.
V soboto 12. septembra se je v Piranu odvijal JPN posvet. Namenjen je bil vsem starešinam in načelnikom južno primorsko notranjskega območja. Tam se je razpravljalo o nadaljnem delu območja. Glavna tema je bila doseganje večje povezanosti območja.
Ruševci smo se udeležili čistilne akcije v organizaciji Krajevne skupnosti Trnovo. V soboto, 25. 4. ob 9.00 se je 7 ruševcev in nekaj delavcev IPIL-a lotilo urejati okolico stadiona trnovo. Delavci IPIL-a so pokosili travo in z mulčarjem očistili zaraščene predele okoli igrišča za odbojko, igrišča za tenis in okoli igrišča za nogometnim stadionom, ruševci pa smo temeljito pobrali smeti in pomagali naložiti odpadlo vejevje.
Drugi pomladni dan, 21. marca, se je po šestih lokacijah v Sloveniji razporedilo skoraj 700 prostovoljcev, ki smo pomagali obnoviti slovenske gozdove. V zemljo smo skrbno zakopali nekaj manj kot 20 tisoč sadik bukev, hrastov, orehov, češenj in smrek. Zbrali smo se na šestih lokacijah, ena izmed teh je bil tudi Knežak, kjer je sodelovalo 11 Ruševcev. Okrog 9.30 so nam gozdarji jedrnato predstavili kako pravilno saditi in urno smo zavihteli orodje, saj nismo želeli, da bi nam hladen zrak prišel do živega. Pazili smo na dovolj globoke jamice, zadosten razmik med njimi, da smo zemljo po vsaditvi dobro poteptali ter s plastičnimi vrečami poskrbeli, da se korenine sadik niso izsušile. Kljub dobri volji in zagretosti pa prazna vreča ne stoji pokonci, zato brez vmesne malice ni šlo. (Nekaj te dobljene energije smo namenili tudi držanju pesti za predzadnje tekme izjemnih skakalcev in alpskih smučarjev.) Naše kamnito pobočje smo spoznavali vse do dveh in pol, ko smo pospravili za sabo in zaključili še eno uspešno akcijo. Na 1 hektaru nam je namreč uspelo posaditi čez 2000 mladih bukev, ki jim pri ohranjanju življenja želimo več sreče kot njihovim predhodnikom.
V soboto, 15. novembra, smo Ruševci sodelovali pri akciji Obnovimo slovenske gozdove. Šest PP-jev in RR-jev se nas je odpravilo v gozdove blizu Slavine (pri Prestranku), 5 grč pa v Šilentabor. Poleg orodja in sadik so nas tisti dan spremljale še televizijske kamere, ki so v svoje kadre ujele tudi fotogenično rumeno puščico. 🙂 V breg smo po navodilih gozdarjev (tudi nam dobro poznanega Frenka) nov dom skupaj z 80 ostalimi prostovoljci ponudili 6000 sadikam bukve. Paziti smo morali, da je bil razmak med njimi dovoljšen (približno 1 m) in pa da smo skopali dovolj globoke luknje (zato da korenin nismo speštali v zemljo, temveč jih udobno namestili). Ko se je ura bližala 13., Slavini pa ploha, smo hvala bogu že zaključevali z delom, le še čaj prijaznih gozdarjev je čakal, da ga spijemo. In smo ga. 🙂