Leto: <span>2014</span>

Snežna Ljubljana

Taborniška druženja v letu 2014 smo starejše gozdovnice zaključile v snežnem duhu. V soboto, 27. decembra sedaj že starega leta 2014 smo se zgodaj zjutraj iz Pivke z vlakobusom odpravile na izlet v Ljubljano. Moralo bi nas bit 9, a smo se na koncu zaradi vse sorte virusov in bakterij zbrale le 4. Izlet smo načrtovale že dolgo in se mu nikakor nismo hotele odpovedati, čeprav smo se zavedale, da bomo vse naše bolnice pogrešale. Na koncu smo se imele super fajn, vsem manjkajočim pa smo kot se modernemu času spodobi poslale selfie s pozdravi.

Ob prihodu smo se morale klimatizirati z ljubljanskim mrazom, zato smo si privoščile čaj v čajnici Cha na Starem trgu. Zopet ogrete smo bile pripravljene drsanje pred Parlamentom na ledeni ploskvi v velikosti hokejskega igrišča. Ker znamo rolati, z drsalkami ni bilo težav. Za intermezzo je kakšne pol ure tako močno snežilo, da smo se počutile kot v zimski pravljici. Ni nam bilo žal, da smo prvotno načrtovano kino zamenjale z drsanjem. Po uri in pol smo bile že kar izstradane in mini pica v Parmi – najstarejši piceriji v Ljubljani je bila kot nalašč naslednja na spisku aktivnosti. Po kosilu smo se sprehodile po božični tržnici in izlet zaključile z vročo čokolado v Kinodvoru. Dve od štirih izletnic se do takrat še nista peljali z vlakom in kot nalašč ob naši uri odhoda ta ni bil zamenjan z avtobusom. V Pivki nas je že čakal prevoz do doma. Ob 17.30 smo bile v Ilirski Bistrici.

Lučka miru

Božični čas je čas obdarovanja in sodelovanja. In prav v takšnem, božičnem duhu smo Ruševci, PP-ji in RR-ji sodelovali pri akciji Lučka miru, s skavti iz Ilirske Bistrice. V soboto, 20. decembra smo se taborniki in skavti razdelili v manjše skupinice in ponesli lučko miru po občini Ilirska Bistrica in tako marsikomu polepšali sobotni večer. Lučke miru smo odnesli do policije, gasilskega doma, v dom starejših občanov, v zdravstveni dom ter na mejni prehod Jelšane. Povsod so nas toplo sprejeli in se nam zahvalili ali pa nam celo ponudili kakšno dobroto, tako, da je akcija razveselila tudi nas same in nas napolnila s toplino. Sodelovanje s skavti je odlično uspelo in tudi v prihodnje si lahko obetamo podobne akcije. Dobrota nikomur ne škodi, zato nikoli ne pozabimo biti prijazni, saj lahko že najmanjša gesta nekomu polepša dan.

Tačke pomagačke

Kako se kuža zjutraj umije? Kako se kuža počeše? Ali si kužki res umivajo zobe? Ali znajo kužki narisati številko 8?

Sanjina Guba zagotovo, vendar pojdimo od začetka. Guba je Sanjina kužika, Sanja je Gubina vodnica in skupaj sta terapevtski par »Slovenskega društva za terapijo s pomočjo psov Tačke pomagačke«. Iz Nove Gorice sta se pripeljali v Ilirsko Bistrico, da sta popestrili sredino popoldne Murnom in MČ 1 iz rodu Snežniških ruševcev.

Sanja nas je seznanila s tem, kako se je treba obnašati ob prvem stiku s kužkom. Gubi smo se najprej predstavili tako, da smo ji segli v tačko in ji povedali svoje ime. Izkazali smo se za prav pogumne tabornike in tabornice, saj ni bilo nič strahu in otroci so komaj čakali, da se predstavijo naši kosmatinki. Tudi Guba se ni nič pritoževala, ves čas je veselo mahala z repkom in dovolila, da smo ji obrisali tačke, pobrali zaspančke z oči, jo skrtačili ter odišavili s čisto pravo pasjo dišavo. Ali ste vedeli, da se tudi kužki parfumirajo? Z našo pomočjo je Guba postala prava pravcata gospodična. Lepo očedeno jo je ena izmed najmlajših udeleženk skupaj s Sanjo peljala na sprehod okrog nas, da smo jo lahko pobliže občudovali. Guba je bila odličen motivator za otroke in jih je hitro osvojila s svojim toplim, zaupljivim pogledom, tako so otroci bili ves čas sproščeni in pripravljeni na aktivno sodelovanje. Otroci so z njo izvajali tudi razne vaje pri katerih so razvijali miselne in telesne aktivnosti. Metali so ji igrače, žogice, jo vlekli za cufo in jo nagradili s priboljški.

Guba je tudi plesalka, veste, saj nastopa v plesni skupini Blazno plesno. Mi smo ji zapeli pesmico Murenčki in ona nam je pokazala svoje plesne vragolije. Za konec smo jo še pobožali in se fotografirali, da bomo imeli spomin na ta nepozaben dogodek. Hvala Sanja in Guba, kmalu nas zopet obiščita.

(Neja Frank, vodnica Murnov, RSR)

Obnovimo slovenske gozdove

V soboto, 15. novembra, smo Ruševci sodelovali pri akciji Obnovimo slovenske gozdove. Šest PP-jev in RR-jev se nas je odpravilo v gozdove blizu Slavine (pri Prestranku), 5 grč pa v Šilentabor. Poleg orodja in sadik so nas tisti dan spremljale še televizijske kamere, ki so v svoje kadre ujele tudi fotogenično rumeno puščico. 🙂 V breg smo po navodilih gozdarjev (tudi nam dobro poznanega Frenka) nov dom skupaj z 80 ostalimi prostovoljci ponudili 6000 sadikam bukve. Paziti smo morali, da je bil razmak med njimi dovoljšen (približno 1 m) in pa da smo skopali dovolj globoke luknje (zato da korenin nismo speštali v zemljo, temveč jih udobno namestili). Ko se je ura bližala 13., Slavini pa ploha, smo hvala bogu že zaključevali z delom, le še čaj prijaznih gozdarjev je čakal, da ga spijemo. In smo ga. 🙂

Prisega 2014

Že tradicionalno smo se v novembru (14. 11.) zbrali vsi Ruševci, njihovi starši in prijatelji na prisegi, ki se je odvijala v Kindlerjevem parku . Svečanost smo otvorili s taborniško himno – Dviga plamen se iz ognja. Potem smo medse toplo sprejeli 8 murnčkov, ki so si s petjem pesmi ‘Murenčki’ prislužili rumene rutke. Vsi novi člani ter prvošolčki (skupaj jih je bilo kar 19) so s prisego pristopili k tabornikom in se zavzeli, da bodo živeli v skladu s taborniškimi zakoni. Da bi lahko naši najstarejši MČ-ji pristopili k GG-jem in si s tem prislužili težko-pričakovane zelene rutke, so morali najprej opraviti nalogo. In sicer, vsak član je moral pokazati poljuben vozel in ga poimenovati. Vsi so nalogo uspešno opravili in se z zelenimi rutkami in bučnim mmmm-jem odpravili z ‘odra’. Za zaključek je sledila še poslastica, podelili smo veščine in znanja, ki so si jih naši člani tekom preteklega leta prislužili. Ko pa smo že pri poslasticah, večer smo zaključili s sladkanjem ob čaju in piškotih.

MČ jesenovanje, Črni dol 2014

Vse skupaj se je začelo v petek, 24. oktobra, ko smo se z MČ-ji odpravili na jesenovanje v Črni Dol. Ko smo se po prihodu v kočo namestili, nam je vodnica Maja prebrala nekaj zgodb o čarovnicah in nam povedala nekaj o njih. Ker nas je bilo pred njimi strah, smo v buče vrezali strašljive obraze, da bi se prestrašile in nas pustile pri miru. Po napornem delu smo pojedli večerjo in utrujeni odšli spat. Zjutraj smo se zbudili že zgodaj, ter se odpravili na pohod na Sviščake, kjer smo si privoščili skodelico toplega čaja, saj nas je na poti močna burja zelo prepihala. Ob prihodu nazaj v kočo, nas je že čakalo slastno kosilo. Za tem smo se posvetili bolj taborniškim stvarem. Učili smo se kako se lahko uporabi šotorsko krilo, kakšni so potni znaki, kako zavežemo kak vozel in kje ga uporabimo, spoznali smo taborniške simbole. Hitro smo postavili še ogenj, saj je sonce že zahajalo. Pred večerjo smo se naučili še MČ himno. Ko smo pojedli smo zakurili ogenj in se še malo igrali. Nato so nas naši vodniki poklicali v kočo, kjer smo se ogreli s čajem in spoznali različne vrste dreves, ki rastejo pri nas, ter si pripravili slastne sadne koktejle. Ker je bilo že pozno smo odšli spat. Naslednje jutro smo vstali in hitro pozajtrkovali, saj nas je čakalo pospravljanje koče preden so prišli starši. Še dobro, da so zamujali, saj drugače nebi mogli vsega počistiti. Ko so prišli, smo hitro poskakali v avte in se odpeljali domov.

Pohod na Kozlek

V soboto, 11. oktobra 2014 smo se Ruševci od mladih MČ-jev do mladih po srcu – grč odpravili na pohod na Kozlek.

Murni se nam zaradi drugih obveznosti njihove vodnice žal niso mogli pridružiti, če ne bi se nas zagotovo nabralo še veliko več kot že sedaj zavidljivih 70.

GG-ji, PP-ji, RR-ji in grče smo se že zgodaj zjutraj dobili pred taborniškim domom in jo proti Kozleku ubrali peš kar iz doline. Želeli smo izbrati kakšno malo manj poznano pot in se izogniti cesti, zato smo se odločili za pot po gozdu mimo Gimnazije. Ker smo bili polni energije in nismo čisto nič jamrali smo šli mimogrede še čez Ahec in Srednji vrh. Čisto blizu našega cilja smo že slišali smeh in vriske MČ-jev, ki so se igrali na Vrbiški ravani, a svojega cilja kljub temu nismo opustili in po dobrih treh urah hoje smo bili na vrhu Kozleka. Pri koči smo pojedli sendviče, naredili skupinsko fotografijo in se odpravili nazaj proti vznožju, kjer smo se pridružili MČ-jem. Njih so do odcepa gozdne ceste proti Kozleku pripeljali starši, naslednjič pa bodo šli zagotovo z nami do vrha, saj smo videli, da jim energije ne zmanjka tako hitro kot vodnikom, ki so med igro potrebovali vsaj kako minuto počitka. Vsi skupaj smo na jasi zaigrali še tekmo nogometa, frizbija in raznih drugih taborniških igric, ob 13.00 pa smo druženje zaključili. Po večino so prišli starši, ki so nas odpeljali z avti nazaj domov, le najbolj vztrajni GG-ji so se skupaj s starejšimi Ruševci nazaj odpravili peš. Navzdol je bilo lažje kot navzgor, a noge so nas že malo bolele, zato smo si po slabih dveh urah na domači nadmorski višini kar oddahnili.

Na koncu lahko sklenemo, da je bil za nami en super taborniški dan, vreme nam ne bi moglo biti bolj naklonjeno. Slišali smo tudi nekaj želj po ponovitvi takih druženj, zato lahko v tem taborniškem letu pričakujete še kakšno podobno akcijo!

Gastro rally 2014

DOK CETINA TEĆE UVIK ĆE NAS BITI…

Kot že nekaj let zapovrstjo, smo se Grče »Stari mački« v navezi s Reško »Ribljo mafijo« udeležili druženja z ostalimi taborniki na gastro prezentaciji in rallyu v Omišu, prelepem mestu Dalmacije od 10. do 12. oktobra. “Pusti pusti modu in Hajde da ludujemo ove noči” sta bile dve pesmi, ki sta bili nekako povezovalna nit celotnega druženja. V sproščenem vzdušju taborniških oblačil smo zastopali ruševske barve, v kar se da najboljšem izdanju. Kot znamo, z nasmehom in prijaznostjo, ter pozitivnim duhom do taborništva smo “ludovali”. Poleg ogleda večine znamenitosti mesta Omiš smo v osrčje dalmatinske kulture prispevali delček avtohtone Bistriške kulinarike. S pomočjo starih tabornikov, polnih izkušenj v pripravi hrane, smo pripravili joto, obogateno z mesnimi dobrotami. Kot dodatek smo našo mizo okrasili tudi z suhomesnatimi dobrotami Reških predstavnikov in pecivom iz domačih pečic. Premalo bi bilo črnila, s katerim bi lahko opisal vse prijetne utrinke druženja. Dejstvo ostaja samo eno, PUSTI MODU I LUDUJMO… Iz druženja s prijatelji taborniki bivše Jugoslavije smo prispeli nazaj v Slovenijo polni vtisov, pa tudi idej za naša bodoča druženja. Samo namig: Karaoke povezujejo staro in mlado…

Klubovski piknik

Zadnjo soboto v avgustu je v Črnem dolu potekalo tradicionalno klubovsko srečanje, na katerega so bili vabljeni vsi člani rodu od PP naprej. Kljub temu, da smo se zbrali v nekoliko manjšem številu, je srečanje je potekalo v prijetnem vzdušju ob igrah in klepetu.
V sklopu srečanja sta potekali dve delovni akciji: – priprava drv za zimo: teden dni pred samim srečanjem, – urejanje terena pred kočo v Črnem dolu: dopoldan v soboto, 30.8.2014 so udeleženci akcije poravnavali zelenico pred kočo v Črnem dolu, ki so jo razrile divje svinje. V pomoč so jim bili sveže pečeni PPji. Piknika so se udeležili tudi člani prijateljskih rodov izviđačev iz Reke.

IX smotra Izviđača Srbije, Bela crkva 2014

Petra Mršnik, dnevnik: 22. 7. (ob 6.00) – doma, še kar zaspana se poskušam čim bolj potiho odpraviti, ob 6.20 zapustim toplo domače stanovanje 4. 8. (ob 23.00) – doma, še kar utrujena, mečem stvari ven iz nahrbtnika in še na pol zasanjana razmišljam v srbščini Kaj pa je bilo vmes??

Preberi več