Kronika: Taborniška akademija in Kolegij načelnika, Postojna 2017

DSC_0333

Ponovna okupacija Postojne!

Tisti, ki nismo streljali z lokom, smo se pač izobraževali, še bolj kot to, pa družili z več kot 100 udeleženci letošnje Taborniške akademije. Aron, Iva in Neža smo v soboto, 7. 10., prišli v sončno Postojno, kjer smo na prijavah izvedeli, da so našo udarno trojko ločili, tako da sta Aron in Iva dobila skupno sobo, Neža pa se je zadovoljila s svojo lastno triposteljno sobo (“razkoš” pač).

Še preden smo povsem usvojili hišni red dijaškega doma, smo odšli vsak na svojo prvo delavnico. Aron si je na IzMNJENJEvalnici izmenjeval vélemény (op. p.: prodaja se po 1 goldinar na kg); Iva je Eksperimentaborila, zato se upravičeno nadejamo, da ji Nobelova nagrada za fiziko ne uide; Neža pa je z ravnilom udarila po mizi, saj je sodelovala na delavnici What’s the rule!

Sledilo je nekaj minutno sproščanje ob toplih in mrzlih napitkih, drobljivih in celih priboljških. Žal smo številni imeli le polna usta besed.

Sobota popoldne, številka 2. Aron zasede svoje mesto ob mizi z ravnilom. Iva se nikakor ne more odločiti za obisk stranišča, saj jo čaka delavnica Ne bom v minusu, kjer je vsak minus nezaželjen, izkaže se, da na srečo to leti zgolj na finančni plan akcij, vsi si oddahnemo in se tokrat brez skrbi polulamo. Kaj pa Neža? V spominu na otroštvo se spomni, da je računanje (tako ali tako samo) igra, zato se odpravi na Finančno opismenjevanje; pomembna ugotovitev: letno finančno poročilo pomeni marsikaj, predvsem pa to, da govori o (ne)premoženju.

Vrni se na četrti odstavek in ga ponovno preberi, ko končaš lahko nadaljuješ z branjem od tu naprej.

Veseli me, da si nazaj! Deloma si okusil naš večerni program, kjer smo kot Stari Grki nenehno pluli med Scilo in Karibdo. V (z)mešanih trojkah smo namreč sprejemali odločitve, ki so nas v določeni situaciji popeljale do listka z zgodbo, ki je imela za nas ugodne posledice, kaj hitro pa smo sprejeli napačno odločitev in naša odprava je morala ponovno začeti s plovbo. Na srečo pa je vsega nevarnega enkrat konec, tako da smo do konca večera lahko uživali ob kitari, petju in pogovoru (slednji je v večernih urah lahko zelo pomenljiv, pomnite te besede!).

8, 8, 8, 8 … 88888!!!!! Ne, ura, ne moreš biti ura 8 zjutraj, družno lahko obupamo nad človečnostjo budilk, saj so se izkazale kot brutalni, nehumani zatiralci osnovne človekove pravice do spanja in sanjanja! (Če imate budilke radi ali ste sami Budilka, mi prosim oprostite ta izpad in ga nikakor ne jemljite samo osebno, hvala.)

Smo že pri zadnjem sklopu delavnic, ki je bil daljši. Ruševci smo zasedli področji ocenjevanja kvalitete in dogodivščino. Slednja je bila prikupno zmedena in fizično napornejša – z reševanjem namigov se potepajmo po mestu. Medtem ko je prva sledila vsem standardom in si prislužila značko: S standardi za standarde! Skušali smo določiti vsaj osnovne kazalnike, ki naj bi nam na večih področjih pokazali, kako uspešno deluje naš rod. Že čakamo na implementacijo (lahko bi uporabili drugo besedo, vendar je bila ta beseda na Akademiji zelo popularna) in evalvacijo.

Kosilo, vdiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiih in g r e m o na Razširjeni kolegij načelnika: SWOT analiza v moderiranih skupinah – super stvar, še ocenimo/glasujemo preko mentimeterja in že imamo smernice in želje za delovanje Zveze. Ura 18.30, smer Ljubljana. Poklikamo fotografije in se vidimo!