In zgodil se je še en posvet vodnikov.

Kot se za vsako pravo ekipo spodobi, smo najprej gradili, preizkušali in iskali motivacijo v sobi pobega na Reki, kjer smo v petek zvečer, razdeljeni v 2 ekipi poskušali oropati banko oz. uiti iz zapora. Izkazalo se je, da se nekoliko bolje znajdemo preden pridemo za zapahe.

Naslednji dan pa se je začelo zares. Večino dneva smo namenili razmisleku o tem, zakaj in čemu sem tabornik-ca ter kaj mi je pri taborništvu všeč oz. ne (vezano na stvari, na katere imam vpliv – v prvi vrsti smo seveda izpostavili vreme :)). Na podlagi odgovorov smo prišli do ciljev za kar triletno obdobje, ki smo jih z glasovanjem razdelili po prioritetni listi. Ugotovili smo, da si zelo želimo aktivnega taborništva v naravi, pri čemer bi radi bolj uporabljali park, ki ga imamo vsak petek pred nosom. Druga pereča tematika je problem s prostovoljci. Želimo si, da bomo po triletnem obdobju lahko delo bolj razdelili, pri čemer se ne bomo vedno znova soočali s pomanjkanjem kadrov. Večina ciljev je tako usmerjena v kakovostno delo s prostovoljci ter izpopolnjevanju programa v naravi.

Ta izjemno pomemben načrtovalski del smo zaključili z vizijo: RUŠEVCI SMO V LETU 2021 PUTKE TUDI BREZ RUTKE!

Popoldan sobote pa je bil rezerviran za izdelovanje konkretnih planov prihajajočega leta – akcij in sestankov. Po napornem delu, ki se je zavleklo v pozne ure, smo tako v nedeljo le še zaključili ob povsem običajnem taborniškem zajtrku – vafljih s čokolado in smetano (nekoliko avtorske svobode, zato da bomo čez veliko let rekli: “Če smo takrat jedli vaflje, zakaj jih ne bi še letos.”).

Vodniki: Mojca, Tjaša, Katka, Lea, Polona, Sara, Špela, Barbara, Iva, Tadej in vsi ostali, ki boste pomagali pri uresničitvi zadanih ciljev (tokrat vas ne bom imenovala, ampak se vam vseeno zahvaljujem na tem mestu in gotovo še kje bolj javno v prihodnosti), ste ekipa, s katero verjamem, da bomo čez tri leta lahko s ponosom gledali na napredek, ki nam je uspel!