»Smo vsi? 1, 2, 3… Kje je še eden?«, »Joj, kje je že ta avtobus?«, »Imaš sendviče, rutko, spalko …?«. Take misli so nas obletavale v petek, 15., ko smo se Ruševci odpravljali na državni mnogoboj. Morda vas že večina ve, a vseeno ponovimo, kje se je tekmovanje odvijalo: na skrajnem SV Slovenije ali preprosteje, v možganih naše kokoši. No, vrnimo se nazaj na petek …
Prvotni vozni red: Iz Ilirske Bistrice z avtobusom do Pivke; od tam z vlakom do Ljubljane; od tam z drugim vlakom do Hodoša; od tam z drugim avtobusom do Domanjševcev.
Resnični vozni red: Iz Bistrice z avtobusom do Ljubljane, od tam z vlakom do Hodoša, od tam z drugim avtobusom do Domanjševcev.
Ne pozabite dejstva, da smo se peljali s Slovenskimi železnicami in ne s kitajskimi vlaki (pa brez zamere)! Je pa bilo na vlaku do Hodoša zelo zanimivo. Kljub temu da so se z nami peljali ”civilisti”, smo se taborniki zlahka sprostili in uživali šesturno vožnjo.
Na tabornem in tekmovalnem prostoru smo hitro postavili šotore, se igrali in zaspali (dogajanje tistega večera sem skrajšala). Kakšno uro po tem, ko smo se RSR-jevci odpravili spat, je bilo še slišati pogovarjanje, zagotovo pa je bila popolna tišina pol ure po polnoči, ko smo Bistričani pridobili še par članic – PP ekipo (edino na mnogoboju!).
Na tekmovalno soboto smo se zbudili ob 7.00 in pojedli slastne jogurte. V zboru so povedali nekaj informacij in izvedeli smo, kaj, kje (pa tudi zakaj) se bo vse dogajalo. In tako se je začelo …
Preko celega dneva smo hodili od ognjev do streljanja, od šotora do starta orientacije, od stolpa do signalizacije … Sonce je pripekalo, adrenalina ni primanjkovalo, ponavljali smo taktike in trike, urnika smo se držali kot švicarske ure, kosila najprej sploh nismo želeli, da ne bi česa zamudili, pot nam je tekel po celotnem obrazu … Ah, no … Povedala bom, kako je zgledalo v resnici: urnik z začetkom posamezne panoge ni bil točen (zamujal je), po večini nismo imeli taktik ali pa smo si jo zamislili kakšno minuto pred začetkom, kosila smo si zelo želeli, a je nekatere (predvsem najmlajše) razočaralo, adrenalin je zamenjala sprostitev in lahkotnost (kar ni zelo slabo). Ni pa laž, da nam je bilo vroče. S tekmovanjem smo zaključili zvečer (nekateri (npr. GG-ji) tudi po 21. uri). Okoli desete ure so tudi prižgali ogenj, a Ruševci smo šli raje spat.
Nedelja, 7.00. Zajtrk (spet jogurti) in pospravljanje. Lahko se pohvalimo, da smo bili Ruševci pri podiranju šotorov najhitrejši. Pred razglasitvijo rezultatov smo posadili drevo – češpo. Z rezultati smo zadovoljni*, a naša PP ekipa je najbolj, saj je zmagala! Pri tem jim je bila najbolj všeč nagrada – kroksii!! 🙂
Po tem zboru smo se odpravili na avtobus in na vlak (iz Hodoša do Ljubljane). Na vlaku so nam rezervirali sedeže oz. kar cele vagone! Na tej vožnji se je dogodilo marsikaj. V drugi polovici vožnje so pogovori in dejanja prešli v neke čudne vode (udeleženci boste vedeli, o čem govorim). Premor smo naredili v naši prestolnici, potem pa veselo do Pivke, kjer so nas pričakali starši in odpeljali domov.
Še nekaj fotografij: https://www.vestnik.si/taborniki-zavzeli-domanjsevce-6498741
*REZULTATI:
Hudi mačkwni: 7. mesto
Zvezdni voukci: 6. mesto
Majmuni: 12. mesto
Tjčni komarji: 8. mesto
Metuljčki: 10. mesto
Požigalke: 1. mesto